Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.
VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 7. 2019
6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

rojakiinfonogomet

Slovencem po svetu in domovini

6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu
Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.
VEČ ...|21. 7. 2019
6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu
Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Matjaž Merljak

rojakiinfonogomet

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 7. 2018
Kovacic o Dalicu nogomet komentar hrvaska veselje 120718

Kovacic o Dalicu nogomet komentar hrvaska veselje 120718

Informativni prispevki

Kovacic o Dalicu nogomet komentar hrvaska veselje 120718
VEČ ...|12. 7. 2018
Kovacic o Dalicu nogomet komentar hrvaska veselje 120718

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 7. 2018
MOZAIK hrvaska nogomet pogovor 110718

MOZAIK hrvaska nogomet pogovor 110718

Informativni prispevki

MOZAIK hrvaska nogomet pogovor 110718
VEČ ...|11. 7. 2018
MOZAIK hrvaska nogomet pogovor 110718

Radio Ognjišče

A štekaš?

VEČ ...|13. 6. 2018
Glasba svetovnih prvenstev v nogometu

Predstavljene pesmi: Phum Viphurit - Lover Boy; David Guetta ft. Zara Larsson - This Ones For You; Bellini - Samba Do Brasil; Shakira - Waka Waka (This time for Africa); K’naan - Wavin’ Flag; Jason Derulo – Colors; Nicky Jam feat. Will Smith & Era Istrefi - Live It Up; Little Big Town - Summer Fever; MAGIC! - Kiss Me; Shawn Mendes – Nervous; James Arthur - At My Weakest; Maroon 5 - Three Little Birds (Bob Marley cover);

Glasba svetovnih prvenstev v nogometu

Predstavljene pesmi: Phum Viphurit - Lover Boy; David Guetta ft. Zara Larsson - This Ones For You; Bellini - Samba Do Brasil; Shakira - Waka Waka (This time for Africa); K’naan - Wavin’ Flag; Jason Derulo – Colors; Nicky Jam feat. Will Smith & Era Istrefi - Live It Up; Little Big Town - Summer Fever; MAGIC! - Kiss Me; Shawn Mendes – Nervous; James Arthur - At My Weakest; Maroon 5 - Three Little Birds (Bob Marley cover);

mladiglasbanogomet

A štekaš?

Glasba svetovnih prvenstev v nogometu
Predstavljene pesmi: Phum Viphurit - Lover Boy; David Guetta ft. Zara Larsson - This Ones For You; Bellini - Samba Do Brasil; Shakira - Waka Waka (This time for Africa); K’naan - Wavin’ Flag; Jason Derulo – Colors; Nicky Jam feat. Will Smith & Era Istrefi - Live It Up; Little Big Town - Summer Fever; MAGIC! - Kiss Me; Shawn Mendes – Nervous; James Arthur - At My Weakest; Maroon 5 - Three Little Birds (Bob Marley cover);
VEČ ...|13. 6. 2018
Glasba svetovnih prvenstev v nogometu
Predstavljene pesmi: Phum Viphurit - Lover Boy; David Guetta ft. Zara Larsson - This Ones For You; Bellini - Samba Do Brasil; Shakira - Waka Waka (This time for Africa); K’naan - Wavin’ Flag; Jason Derulo – Colors; Nicky Jam feat. Will Smith & Era Istrefi - Live It Up; Little Big Town - Summer Fever; MAGIC! - Kiss Me; Shawn Mendes – Nervous; James Arthur - At My Weakest; Maroon 5 - Three Little Birds (Bob Marley cover);

Jure SešekLuka SešekJan Gerl

mladiglasbanogomet

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|13. 2. 2018
Svetovni dan bolnikov je odmeval tudi pri nas

O minulem svetovnem dnevu bolnikov, evropskem prvenstvu v malem nogometu za duhovnike in postnem času, ki ga bomo začeli jutri.

Svetovni dan bolnikov je odmeval tudi pri nas

O minulem svetovnem dnevu bolnikov, evropskem prvenstvu v malem nogometu za duhovnike in postnem času, ki ga bomo začeli jutri.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Svetovni dan bolnikov je odmeval tudi pri nas
O minulem svetovnem dnevu bolnikov, evropskem prvenstvu v malem nogometu za duhovnike in postnem času, ki ga bomo začeli jutri.
VEČ ...|13. 2. 2018
Svetovni dan bolnikov je odmeval tudi pri nas
O minulem svetovnem dnevu bolnikov, evropskem prvenstvu v malem nogometu za duhovnike in postnem času, ki ga bomo začeli jutri.

Matjaž MerljakPetra Stopar

infocerkev

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Damijana Medved

potovanjepogovor

Za življenje

VEČ ...|28. 3. 2020
Ne bojte se!

To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.

Ne bojte se!

To je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. A prav ta situacija, v kateri smo se znašli, vsak dan razburka naša čutenja in v nas vzbudi strah. Zato smo z duhovnikom Karlom Gržanom razmišljali, kako krepiti v sebi mir, zaupanje – spokojnost misli in počutja.

Mateja Feltrin Novljan

družbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Moja zgodba

VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Jože Bartolj

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Pogovor o

VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Tanja Dominko

pogovordružba

Naš pogled

VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Damijana Medved

knjigekultura

Radijski misijon 2020

VEČ ...|3. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2020duhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Andrej Šinko

družbainfokoronaviruszdravstvo

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2020
Duhovna misel

Duhovna misel

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|4. 4. 2020
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|4. 4. 2020
Svetnik dneva

Svetnik dneva

Jure Sešek

duhovnost