Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

A štekaš?

VEČ ...|1. 1. 2020
Glasbeni pogled med slovensko glasbo preteklega leta

Predstavljene skladbe: KiNG FOO – Beautiful world; Eva Boto – Zavedno; Gaja Prestor - Le tebe rabim; Nina Pušlar – Svet na dlani; Magnifico – Pegica; Lea Sirk – Po svoje; Fed horses - Jaz in nebo; Karra – Spet in spet; 2B – Najini koraki; Sara Lamprečnik – Proti toku; Žan Serčič – Tebe ne dam; zalagasper – Sebi; Okustični – Enkratna, neponovljiva; Samuel Lucas – Sebe dajem; Proper – Ti boš tam;

Glasbeni pogled med slovensko glasbo preteklega leta

Predstavljene skladbe: KiNG FOO – Beautiful world; Eva Boto – Zavedno; Gaja Prestor - Le tebe rabim; Nina Pušlar – Svet na dlani; Magnifico – Pegica; Lea Sirk – Po svoje; Fed horses - Jaz in nebo; Karra – Spet in spet; 2B – Najini koraki; Sara Lamprečnik – Proti toku; Žan Serčič – Tebe ne dam; zalagasper – Sebi; Okustični – Enkratna, neponovljiva; Samuel Lucas – Sebe dajem; Proper – Ti boš tam;

mladiglasba

A štekaš?

Glasbeni pogled med slovensko glasbo preteklega leta
Predstavljene skladbe: KiNG FOO – Beautiful world; Eva Boto – Zavedno; Gaja Prestor - Le tebe rabim; Nina Pušlar – Svet na dlani; Magnifico – Pegica; Lea Sirk – Po svoje; Fed horses - Jaz in nebo; Karra – Spet in spet; 2B – Najini koraki; Sara Lamprečnik – Proti toku; Žan Serčič – Tebe ne dam; zalagasper – Sebi; Okustični – Enkratna, neponovljiva; Samuel Lucas – Sebe dajem; Proper – Ti boš tam;
VEČ ...|1. 1. 2020
Glasbeni pogled med slovensko glasbo preteklega leta
Predstavljene skladbe: KiNG FOO – Beautiful world; Eva Boto – Zavedno; Gaja Prestor - Le tebe rabim; Nina Pušlar – Svet na dlani; Magnifico – Pegica; Lea Sirk – Po svoje; Fed horses - Jaz in nebo; Karra – Spet in spet; 2B – Najini koraki; Sara Lamprečnik – Proti toku; Žan Serčič – Tebe ne dam; zalagasper – Sebi; Okustični – Enkratna, neponovljiva; Samuel Lucas – Sebe dajem; Proper – Ti boš tam;

Marjan BuničJan Gerl

mladiglasba

Za življenje

VEČ ...|7. 12. 2019
Čas adventa - pot do sebe in do Boga

Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Čas adventa - pot do sebe in do Boga

Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosiduhovnostvzgojadružbamladostniki

Za življenje

Čas adventa - pot do sebe in do Boga
Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|7. 12. 2019
Čas adventa - pot do sebe in do Boga
Advent je čas upanja in hrepenenj. Hrepenenje širi obzorje duha, lahko tudi boli. Kaj nas v tem najbolj družinskem času v letu ovira pri stiku s seboj in z Bogom, ki prihaja naproti na najbolj pristen in nebogljen način? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosiduhovnostvzgojadružbamladostniki

Doživetja narave

VEČ ...|6. 12. 2019
Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

naravaastronomijatemno nebosvetlobno onesnaženje

Doživetja narave

Svetlobno onesnaženje
Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.
VEČ ...|6. 12. 2019
Svetlobno onesnaženje
Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Blaž Lesnik

naravaastronomijatemno nebosvetlobno onesnaženje

A štekaš?

VEČ ...|4. 12. 2019
S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi

Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi

Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

mladiglasbaintervjuPrimož Križaj

A štekaš?

S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi
Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;
VEČ ...|4. 12. 2019
S Primožem Križajem o njegovem novem albumu Le hodi
Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbaintervjuPrimož Križaj

Duhovna misel

VEČ ...|29. 11. 2019
Zaupanje v Jezusove besede?

Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. (Lk 21, 33)

Zaupanje v Jezusove besede?

Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. (Lk 21, 33)

duhovnost

Duhovna misel

Zaupanje v Jezusove besede?
Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. (Lk 21, 33)
VEČ ...|29. 11. 2019
Zaupanje v Jezusove besede?
Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. (Lk 21, 33)

Gregor Čušin

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|23. 11. 2019
S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.

V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.

S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.

V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.

duhovnostizobraževanjepapež

Radijska kateheza

S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.
V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.
VEČ ...|23. 11. 2019
S. Magda Burger: prerok Elija izziva Boga in se z njim pogovarja.
V tokratni katehezi je sestra Magda Burger predstavila štiri odlomke iz Svetega Pisma, ki govorijo o srečanju preroka Elija z Bogom, o čudežni pomnožitvi in obuditvi mrtvega vdovinega sina, o zmagi nad Baalovimi preroki in o njegovem odhodu v nebo.

Silvestra Sadars. Magda Burger

duhovnostizobraževanjepapež

Komentar Časnik.si

VEČ ...|4. 9. 2019
Dr. Stane Granda - Sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate

Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!

Dr. Stane Granda - Sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate

Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda - Sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate
Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!
VEČ ...|4. 9. 2019
Dr. Stane Granda - Sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate
Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!

dr. Stane Granda

infokomentarčasnikpolitika

O klasiki drugače

VEČ ...|25. 8. 2019
Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.

V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.

V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.
V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.
VEČ ...|25. 8. 2019
Druga iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi in Večernice v čast Materi Božji, Claudija Monteverdija.
V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Doživetja narave

VEČ ...|5. 7. 2019
Obletnica majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo

Obletnici majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo smo namenili oddajo Zanimivosti nočnega neba. Koliko ljudi je do zdaj stopilo na Luno, zakaj vidimo samo eno stran našega naravnega satelita in od kod imena kraterjev in morij na njem? Z nami je bil strokovnjak za Luno Aleksander Božič.

Obletnica majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo

Obletnici majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo smo namenili oddajo Zanimivosti nočnega neba. Koliko ljudi je do zdaj stopilo na Luno, zakaj vidimo samo eno stran našega naravnega satelita in od kod imena kraterjev in morij na njem? Z nami je bil strokovnjak za Luno Aleksander Božič.

naravapogovorLunanebo

Doživetja narave

Obletnica majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo
Obletnici majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo smo namenili oddajo Zanimivosti nočnega neba. Koliko ljudi je do zdaj stopilo na Luno, zakaj vidimo samo eno stran našega naravnega satelita in od kod imena kraterjev in morij na njem? Z nami je bil strokovnjak za Luno Aleksander Božič.
VEČ ...|5. 7. 2019
Obletnica majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo
Obletnici majhnega koraka za človeka, a velikega za človeštvo smo namenili oddajo Zanimivosti nočnega neba. Koliko ljudi je do zdaj stopilo na Luno, zakaj vidimo samo eno stran našega naravnega satelita in od kod imena kraterjev in morij na njem? Z nami je bil strokovnjak za Luno Aleksander Božič.

Blaž Lesnik

naravapogovorLunanebo

Duhovna misel

VEČ ...|1. 7. 2019
Tebi so moja vrata odprta!

Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda. Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil. (Mt 8, 20)

Tebi so moja vrata odprta!

Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda. Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil. (Mt 8, 20)

duhovnost

Duhovna misel

Tebi so moja vrata odprta!
Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda. Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil. (Mt 8, 20)
VEČ ...|1. 7. 2019
Tebi so moja vrata odprta!
Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda. Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil. (Mt 8, 20)

Gregor Čušin

duhovnost

A štekaš?

VEČ ...|19. 6. 2019
Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.

Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

mladiglasbanovosti

A štekaš?

Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.
Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;
VEČ ...|19. 6. 2019
Kako sta se znašla Luka in Žiga v vodenju brez pomoči očetov? Vabljeni k poslušanju.
Predstavljene skladbe: Jonas Brothers – Strangers; Taylor Swift – You need to calm down; Eva Černe, Nuša Derenda, Nuška Drašček – Mladost;God only knows – for King & Country (Timbaland remix feat. Echosmith); Gaja Prestor - Najino nebo; Bruce Springsteen – Western stars; Renee Dominique feat. Jasonn Mraz - Could I love you anymore;

Žiga BuničLuka SešekJan Gerl

mladiglasbanovosti

Doživetja narave (Zanimivosti nočnega neba)

VEČ ...|7. 6. 2019
Messierov maraton

V Doživetjih narave smo poglede usmerili v nebo oziroma v teleskope. Naša gosta sta bila študent fizike Rok Kovač, ki je na letošnjem Messierovem maratonu zasedel prvo mesto, maturantka Ema Mlinar pa je bila tretja. Oba imata tudi mednarodne izkušnje, saj sta bila v ekipi astronomske olimpijade.

Messierov maraton

V Doživetjih narave smo poglede usmerili v nebo oziroma v teleskope. Naša gosta sta bila študent fizike Rok Kovač, ki je na letošnjem Messierovem maratonu zasedel prvo mesto, maturantka Ema Mlinar pa je bila tretja. Oba imata tudi mednarodne izkušnje, saj sta bila v ekipi astronomske olimpijade.

izobraževanjenarava

Doživetja narave (Zanimivosti nočnega neba)

Messierov maraton
V Doživetjih narave smo poglede usmerili v nebo oziroma v teleskope. Naša gosta sta bila študent fizike Rok Kovač, ki je na letošnjem Messierovem maratonu zasedel prvo mesto, maturantka Ema Mlinar pa je bila tretja. Oba imata tudi mednarodne izkušnje, saj sta bila v ekipi astronomske olimpijade.
VEČ ...|7. 6. 2019
Messierov maraton
V Doživetjih narave smo poglede usmerili v nebo oziroma v teleskope. Naša gosta sta bila študent fizike Rok Kovač, ki je na letošnjem Messierovem maratonu zasedel prvo mesto, maturantka Ema Mlinar pa je bila tretja. Oba imata tudi mednarodne izkušnje, saj sta bila v ekipi astronomske olimpijade.

Blaž Lesnik

izobraževanjenarava

Doživetja narave

VEČ ...|3. 5. 2019
Zanimivosti nočnega neba

V Doživetjih narave smo odpihnili prah s stare Knjige prirode, ki je izšla pred 150 leti. Ker v mednarodnem letu astronomije praznujemo stoletje pod skupnim nebom, je bilo zanimivo slišati, kako so nekoč razlagali nebesne pojave. Skočili smo tudi v sedanjost in pokomentirali velik preboj znanstvenikov: prvo fotografijo črne luknje.

Zanimivosti nočnega neba

V Doživetjih narave smo odpihnili prah s stare Knjige prirode, ki je izšla pred 150 leti. Ker v mednarodnem letu astronomije praznujemo stoletje pod skupnim nebom, je bilo zanimivo slišati, kako so nekoč razlagali nebesne pojave. Skočili smo tudi v sedanjost in pokomentirali velik preboj znanstvenikov: prvo fotografijo črne luknje.

izobraževanjenarava

Doživetja narave

Zanimivosti nočnega neba
V Doživetjih narave smo odpihnili prah s stare Knjige prirode, ki je izšla pred 150 leti. Ker v mednarodnem letu astronomije praznujemo stoletje pod skupnim nebom, je bilo zanimivo slišati, kako so nekoč razlagali nebesne pojave. Skočili smo tudi v sedanjost in pokomentirali velik preboj znanstvenikov: prvo fotografijo črne luknje.
VEČ ...|3. 5. 2019
Zanimivosti nočnega neba
V Doživetjih narave smo odpihnili prah s stare Knjige prirode, ki je izšla pred 150 leti. Ker v mednarodnem letu astronomije praznujemo stoletje pod skupnim nebom, je bilo zanimivo slišati, kako so nekoč razlagali nebesne pojave. Skočili smo tudi v sedanjost in pokomentirali velik preboj znanstvenikov: prvo fotografijo črne luknje.

Blaž Lesnik

izobraževanjenarava

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2019
100 let pod skupnim nebom

Mineva sto let od ustanovitve Mednarodne astronomske zveze. O glavnih poudarkih tega lega, povezovanju astronomov z vsega sveta pa tudi o temni snovi je spregovorila profesorica astronomije v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici dr. Andreja Gomboc.

100 let pod skupnim nebom

Mineva sto let od ustanovitve Mednarodne astronomske zveze. O glavnih poudarkih tega lega, povezovanju astronomov z vsega sveta pa tudi o temni snovi je spregovorila profesorica astronomije v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici dr. Andreja Gomboc.

naravaastronomijaopazovanjetemna snovtemna energija

Doživetja narave

100 let pod skupnim nebom
Mineva sto let od ustanovitve Mednarodne astronomske zveze. O glavnih poudarkih tega lega, povezovanju astronomov z vsega sveta pa tudi o temni snovi je spregovorila profesorica astronomije v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici dr. Andreja Gomboc.
VEČ ...|1. 3. 2019
100 let pod skupnim nebom
Mineva sto let od ustanovitve Mednarodne astronomske zveze. O glavnih poudarkih tega lega, povezovanju astronomov z vsega sveta pa tudi o temni snovi je spregovorila profesorica astronomije v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici dr. Andreja Gomboc.

Blaž Lesnik

naravaastronomijaopazovanjetemna snovtemna energija

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|21. 2. 2019
192. oddaja

Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).

192. oddaja

Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

192. oddaja
Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).
VEČ ...|21. 2. 2019
192. oddaja
Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Doživetja narave

VEČ ...|1. 2. 2019
Teleskop, ventilator in Lunin mrk

Tokrat smo opazovali nočno nebo z amaterskim astronomom Mitjem Klančičem iz Mirna pri Novi gorici. Spregovoril je o svojih potovanjih med zvezde in lastni inovaciji - pred lečo teleskopa je namreč postavil ventilator. Prisluhnite, zakaj je to storil!

Teleskop, ventilator in Lunin mrk

Tokrat smo opazovali nočno nebo z amaterskim astronomom Mitjem Klančičem iz Mirna pri Novi gorici. Spregovoril je o svojih potovanjih med zvezde in lastni inovaciji - pred lečo teleskopa je namreč postavil ventilator. Prisluhnite, zakaj je to storil!

naravaastronomijaopazovanjenočno neboteleskop

Doživetja narave

Teleskop, ventilator in Lunin mrk
Tokrat smo opazovali nočno nebo z amaterskim astronomom Mitjem Klančičem iz Mirna pri Novi gorici. Spregovoril je o svojih potovanjih med zvezde in lastni inovaciji - pred lečo teleskopa je namreč postavil ventilator. Prisluhnite, zakaj je to storil!
VEČ ...|1. 2. 2019
Teleskop, ventilator in Lunin mrk
Tokrat smo opazovali nočno nebo z amaterskim astronomom Mitjem Klančičem iz Mirna pri Novi gorici. Spregovoril je o svojih potovanjih med zvezde in lastni inovaciji - pred lečo teleskopa je namreč postavil ventilator. Prisluhnite, zakaj je to storil!

Blaž Lesnik

naravaastronomijaopazovanjenočno neboteleskop

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|1. 11. 2018
Ko mene več ne bo ...

Na praznik vseh svetih smo predvajali naslednje skladbe: New Swing Quartet – When the saints go marching, Sestre Budja – K tebi želim, moj Bog, Duša Počkaj – Življenje, Chris Rea – Tell me there’s a heaven, Slavko Ivančič in Livanda – Ko mene več ne bo, Terry Jacks – Seasons in the sun, Alfi Nipič – Zbogom, prijatelj, Rod Stewart&Jeff Back – People get ready, Majda Sepe – Uspavanka za mrtve vagabunde; Ray Peterson - Tell Laura I love her, Braco Koren – Ptica vrh Triglava, J. Carreras & S. Brightman – Amigos para siempre, Lado Leskovar – Poslednji vlak, Oliver Dragojević – Cesarica, Qeeen – Who wants to live forever, Tatjana Gros – Zato sem noro te ljubila, Vlado Kreslin – Namesto koga roža cveti, ABBA – The way old friends do, Edith Piaf – Non je ne regrette rien, Tereza Kesovija - I ni me strah, S. Brightman & A. Bocelli – Time to say goodbye, Marjana Deržaj – Zadnji valček. Vmes smo prebirali zgodbe iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči (Skok v nebo, Lastnina, Dajati upanje, Smrt daje smisel življenju, Vse pustiti, vse dobiti, Bolečine minejo, lepota ostane in Poslali so te na pot) ter Vsak dan živeti iz knjige Drobne zgodbe za dušo.

Ko mene več ne bo ...

Na praznik vseh svetih smo predvajali naslednje skladbe: New Swing Quartet – When the saints go marching, Sestre Budja – K tebi želim, moj Bog, Duša Počkaj – Življenje, Chris Rea – Tell me there’s a heaven, Slavko Ivančič in Livanda – Ko mene več ne bo, Terry Jacks – Seasons in the sun, Alfi Nipič – Zbogom, prijatelj, Rod Stewart&Jeff Back – People get ready, Majda Sepe – Uspavanka za mrtve vagabunde; Ray Peterson - Tell Laura I love her, Braco Koren – Ptica vrh Triglava, J. Carreras & S. Brightman – Amigos para siempre, Lado Leskovar – Poslednji vlak, Oliver Dragojević – Cesarica, Qeeen – Who wants to live forever, Tatjana Gros – Zato sem noro te ljubila, Vlado Kreslin – Namesto koga roža cveti, ABBA – The way old friends do, Edith Piaf – Non je ne regrette rien, Tereza Kesovija - I ni me strah, S. Brightman & A. Bocelli – Time to say goodbye, Marjana Deržaj – Zadnji valček. Vmes smo prebirali zgodbe iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči (Skok v nebo, Lastnina, Dajati upanje, Smrt daje smisel življenju, Vse pustiti, vse dobiti, Bolečine minejo, lepota ostane in Poslali so te na pot) ter Vsak dan živeti iz knjige Drobne zgodbe za dušo.

glasba

Ob radijskem ognjišču

Ko mene več ne bo ...
Na praznik vseh svetih smo predvajali naslednje skladbe: New Swing Quartet – When the saints go marching, Sestre Budja – K tebi želim, moj Bog, Duša Počkaj – Življenje, Chris Rea – Tell me there’s a heaven, Slavko Ivančič in Livanda – Ko mene več ne bo, Terry Jacks – Seasons in the sun, Alfi Nipič – Zbogom, prijatelj, Rod Stewart&Jeff Back – People get ready, Majda Sepe – Uspavanka za mrtve vagabunde; Ray Peterson - Tell Laura I love her, Braco Koren – Ptica vrh Triglava, J. Carreras & S. Brightman – Amigos para siempre, Lado Leskovar – Poslednji vlak, Oliver Dragojević – Cesarica, Qeeen – Who wants to live forever, Tatjana Gros – Zato sem noro te ljubila, Vlado Kreslin – Namesto koga roža cveti, ABBA – The way old friends do, Edith Piaf – Non je ne regrette rien, Tereza Kesovija - I ni me strah, S. Brightman & A. Bocelli – Time to say goodbye, Marjana Deržaj – Zadnji valček. Vmes smo prebirali zgodbe iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči (Skok v nebo, Lastnina, Dajati upanje, Smrt daje smisel življenju, Vse pustiti, vse dobiti, Bolečine minejo, lepota ostane in Poslali so te na pot) ter Vsak dan živeti iz knjige Drobne zgodbe za dušo.
VEČ ...|1. 11. 2018
Ko mene več ne bo ...
Na praznik vseh svetih smo predvajali naslednje skladbe: New Swing Quartet – When the saints go marching, Sestre Budja – K tebi želim, moj Bog, Duša Počkaj – Življenje, Chris Rea – Tell me there’s a heaven, Slavko Ivančič in Livanda – Ko mene več ne bo, Terry Jacks – Seasons in the sun, Alfi Nipič – Zbogom, prijatelj, Rod Stewart&Jeff Back – People get ready, Majda Sepe – Uspavanka za mrtve vagabunde; Ray Peterson - Tell Laura I love her, Braco Koren – Ptica vrh Triglava, J. Carreras & S. Brightman – Amigos para siempre, Lado Leskovar – Poslednji vlak, Oliver Dragojević – Cesarica, Qeeen – Who wants to live forever, Tatjana Gros – Zato sem noro te ljubila, Vlado Kreslin – Namesto koga roža cveti, ABBA – The way old friends do, Edith Piaf – Non je ne regrette rien, Tereza Kesovija - I ni me strah, S. Brightman & A. Bocelli – Time to say goodbye, Marjana Deržaj – Zadnji valček. Vmes smo prebirali zgodbe iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči (Skok v nebo, Lastnina, Dajati upanje, Smrt daje smisel življenju, Vse pustiti, vse dobiti, Bolečine minejo, lepota ostane in Poslali so te na pot) ter Vsak dan živeti iz knjige Drobne zgodbe za dušo.

Matjaž Merljak

glasba

Doživetja narave

VEČ ...|5. 10. 2018
O delu galaktičnih arheologov

Tokratni gost prihaja iz ljubljanske fakultete za matematiko in fikziko. Astronom Klemen Čotar je mladi raziskovalec, ki se ukvarja z galaktično arheologijo. Kaj raziskuje ta veda in kakšen podvig je uspel japonski sondi Hajabusa 2, ki je že poleti pristala na 900 metrov širokem asteroidu diamantne oblike Rjugu, ste lahko slišali v tokratni, že 202. izdaji Zanimivosti nočnega neba.

O delu galaktičnih arheologov

Tokratni gost prihaja iz ljubljanske fakultete za matematiko in fikziko. Astronom Klemen Čotar je mladi raziskovalec, ki se ukvarja z galaktično arheologijo. Kaj raziskuje ta veda in kakšen podvig je uspel japonski sondi Hajabusa 2, ki je že poleti pristala na 900 metrov širokem asteroidu diamantne oblike Rjugu, ste lahko slišali v tokratni, že 202. izdaji Zanimivosti nočnega neba.

astronomijanočno neboizobraževanje

Doživetja narave

O delu galaktičnih arheologov
Tokratni gost prihaja iz ljubljanske fakultete za matematiko in fikziko. Astronom Klemen Čotar je mladi raziskovalec, ki se ukvarja z galaktično arheologijo. Kaj raziskuje ta veda in kakšen podvig je uspel japonski sondi Hajabusa 2, ki je že poleti pristala na 900 metrov širokem asteroidu diamantne oblike Rjugu, ste lahko slišali v tokratni, že 202. izdaji Zanimivosti nočnega neba.
VEČ ...|5. 10. 2018
O delu galaktičnih arheologov
Tokratni gost prihaja iz ljubljanske fakultete za matematiko in fikziko. Astronom Klemen Čotar je mladi raziskovalec, ki se ukvarja z galaktično arheologijo. Kaj raziskuje ta veda in kakšen podvig je uspel japonski sondi Hajabusa 2, ki je že poleti pristala na 900 metrov širokem asteroidu diamantne oblike Rjugu, ste lahko slišali v tokratni, že 202. izdaji Zanimivosti nočnega neba.

Blaž Lesnik

astronomijanočno neboizobraževanje

Doživetja narave

VEČ ...|31. 8. 2018
Kukanje v globoko vesolje skozi andski teleskop - iz Slovenije

Posvetili smo se astronomski delavnici Chilescope. Predstavila nam jo je udeleženka Sandra Katić. Slišali ste, kako je mogoče iz Slovenije opazovati oddaljene galaksije s pomočjo enega največjih teleskopov v Čilu. Napovedali smo tudi Spikino srečanje ljubiteljev astronomije na Planini na Kalu.

Kukanje v globoko vesolje skozi andski teleskop - iz Slovenije

Posvetili smo se astronomski delavnici Chilescope. Predstavila nam jo je udeleženka Sandra Katić. Slišali ste, kako je mogoče iz Slovenije opazovati oddaljene galaksije s pomočjo enega največjih teleskopov v Čilu. Napovedali smo tudi Spikino srečanje ljubiteljev astronomije na Planini na Kalu.

vesoljeteleskopnočno neboastronomijanarava

Doživetja narave

Kukanje v globoko vesolje skozi andski teleskop - iz Slovenije
Posvetili smo se astronomski delavnici Chilescope. Predstavila nam jo je udeleženka Sandra Katić. Slišali ste, kako je mogoče iz Slovenije opazovati oddaljene galaksije s pomočjo enega največjih teleskopov v Čilu. Napovedali smo tudi Spikino srečanje ljubiteljev astronomije na Planini na Kalu.
VEČ ...|31. 8. 2018
Kukanje v globoko vesolje skozi andski teleskop - iz Slovenije
Posvetili smo se astronomski delavnici Chilescope. Predstavila nam jo je udeleženka Sandra Katić. Slišali ste, kako je mogoče iz Slovenije opazovati oddaljene galaksije s pomočjo enega največjih teleskopov v Čilu. Napovedali smo tudi Spikino srečanje ljubiteljev astronomije na Planini na Kalu.

Blaž Lesnik

vesoljeteleskopnočno neboastronomijanarava

O klasiki drugače

VEČ ...|12. 8. 2018
Glasba ob prazniku Marijinega vnebovzetja.

Pred Marijinim praznikom bomo poslušali motet in mašo »Marija je vzeta v nebo«, Giovannia Pierluigija da Palestrine in Litanije Device Marije, skladatelja Louisa Constantina.

Glasba ob prazniku Marijinega vnebovzetja.

Pred Marijinim praznikom bomo poslušali motet in mašo »Marija je vzeta v nebo«, Giovannia Pierluigija da Palestrine in Litanije Device Marije, skladatelja Louisa Constantina.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Glasba ob prazniku Marijinega vnebovzetja.
Pred Marijinim praznikom bomo poslušali motet in mašo »Marija je vzeta v nebo«, Giovannia Pierluigija da Palestrine in Litanije Device Marije, skladatelja Louisa Constantina.
VEČ ...|12. 8. 2018
Glasba ob prazniku Marijinega vnebovzetja.
Pred Marijinim praznikom bomo poslušali motet in mašo »Marija je vzeta v nebo«, Giovannia Pierluigija da Palestrine in Litanije Device Marije, skladatelja Louisa Constantina.

Tadej Sadar

glasbakulturaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|19. 5. 2018
Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ

Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ

Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Naš gost

Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ
Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.
VEČ ...|19. 5. 2018
Prof. dr. Onja Tekavčič Grad: Pogovor rešuje, v besedi pomoč je MOČ
Vedenje ljudi, kot da smo nesmrtni, je le zaščita, je v oddaji Naš gost dejala prof. dr. Onja Tekavčič Grad, specialistka klinične psihologije, družinska psihoterapevtka, supervizorka, ki je bila zaposlena na Psihiatrični kliniki v Ljubljani. Štirideset let je zavzeto delala z ljudmi in zanje.

Nataša Ličen

Globine

VEČ ...|8. 5. 2018
Krščansko veselje - Ervin Mozetič

Tokrat smo govorili o krščanskem veselju: zakaj je pravi kristjan srečen in v njem ni dvoma? Mar ni upanje na srečen konec nekaj lahkomiselnega, površinskega? Je bilo v apostolih veselje ob Jezusovi dopolnitvi zemeljskega delovanja in odhodu v nebo? Z nami je bil župnik Ervin Mozetič.

Krščansko veselje - Ervin Mozetič

Tokrat smo govorili o krščanskem veselju: zakaj je pravi kristjan srečen in v njem ni dvoma? Mar ni upanje na srečen konec nekaj lahkomiselnega, površinskega? Je bilo v apostolih veselje ob Jezusovi dopolnitvi zemeljskega delovanja in odhodu v nebo? Z nami je bil župnik Ervin Mozetič.

duhovnostsvetovanje

Globine

Krščansko veselje - Ervin Mozetič
Tokrat smo govorili o krščanskem veselju: zakaj je pravi kristjan srečen in v njem ni dvoma? Mar ni upanje na srečen konec nekaj lahkomiselnega, površinskega? Je bilo v apostolih veselje ob Jezusovi dopolnitvi zemeljskega delovanja in odhodu v nebo? Z nami je bil župnik Ervin Mozetič.
VEČ ...|8. 5. 2018
Krščansko veselje - Ervin Mozetič
Tokrat smo govorili o krščanskem veselju: zakaj je pravi kristjan srečen in v njem ni dvoma? Mar ni upanje na srečen konec nekaj lahkomiselnega, površinskega? Je bilo v apostolih veselje ob Jezusovi dopolnitvi zemeljskega delovanja in odhodu v nebo? Z nami je bil župnik Ervin Mozetič.

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|7. 2. 2018
Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Pogovor o

Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander
V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.
VEČ ...|7. 2. 2018
Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander
V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Helena Škrlec

Doživetja narave

VEČ ...|2. 2. 2018
Zanimivosti nočnega neba - Opazovanje v februarju

Tokrat je oddaja Zanimivosti nočnega neba v Doživetjih narave uprla pogled v februarsko zvezdnato nebo. Iskali smo lepe prizore: Mars; Jupiter in Luno v zori jutra, ali pa Venero on zatonu Sonca. Tudi nekaj zanimivosti o planetih je prišlo na vrsto v naši oddaji.

Zanimivosti nočnega neba - Opazovanje v februarju

Tokrat je oddaja Zanimivosti nočnega neba v Doživetjih narave uprla pogled v februarsko zvezdnato nebo. Iskali smo lepe prizore: Mars; Jupiter in Luno v zori jutra, ali pa Venero on zatonu Sonca. Tudi nekaj zanimivosti o planetih je prišlo na vrsto v naši oddaji.

Doživetja narave

Zanimivosti nočnega neba - Opazovanje v februarju
Tokrat je oddaja Zanimivosti nočnega neba v Doživetjih narave uprla pogled v februarsko zvezdnato nebo. Iskali smo lepe prizore: Mars; Jupiter in Luno v zori jutra, ali pa Venero on zatonu Sonca. Tudi nekaj zanimivosti o planetih je prišlo na vrsto v naši oddaji.
VEČ ...|2. 2. 2018
Zanimivosti nočnega neba - Opazovanje v februarju
Tokrat je oddaja Zanimivosti nočnega neba v Doživetjih narave uprla pogled v februarsko zvezdnato nebo. Iskali smo lepe prizore: Mars; Jupiter in Luno v zori jutra, ali pa Venero on zatonu Sonca. Tudi nekaj zanimivosti o planetih je prišlo na vrsto v naši oddaji.

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosipogovorvzgoja

Naš gost

VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Damijana Medved

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Doživetja narave

VEČ ...|24. 1. 2020
Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki

Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki

Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

Blaž Lesnik

družbanaravašportkolesarjenjeJužna AmerikaAleš Juvanc

Sol in luč

VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Jože Bartolj

spominJože MožinaErnest Jazbec

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 1. 2020
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Jože Bartolj

spominJože MožinaErnest Jazbec

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 1. 2020
Franc Kek (1895 – 1943)

V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.

Franc Kek (1895 – 1943)

V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.

Jože Bartolj

spominFranc Kek

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 1. 2020
Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov

Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov. Predstavili smo jo v tokratni oddaji.

Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov

Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov. Predstavili smo jo v tokratni oddaji.

Tone Planinšek

duhovnostpapežbolniki

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 1. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan