Radijska Kateheza

VEČ ...|27. 6. 2020
Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.

Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.

Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.

Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.

duhovnostodnosivzgoja

Radijska Kateheza

Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.
Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.
VEČ ...|27. 6. 2020
Kritika družinske in zakonske kateheze na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih.
Sogovornik je govoril o možnostih razvoja zakonske kateheze, ki največkrat ostaja na ravni družinske kateheze. Zakonci raje in lažje govorijo o otrocih kot o sebi. Cerkev v časih, ki so popolnoma spremenili osnovno celico, ki jo predstavljajo žena mož in otroci, še (lahko) edina pomaga parom pri prepoznavanju temeljnih etap, ki so značilne za zakonski odnos. Zelo pomembna je točka boja mez zakoncema, na kateri možje in žene pogosto obstanejo in zaradi katere se pogosto tudi razidejo. Poiskati je treba duhovni pogled tako na telo kot na psiho.

Silvestra SadarMilan Knep

duhovnostodnosivzgoja

Radijski roman

VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?
VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|19. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del

Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del

Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del
Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...
VEČ ...|19. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del
Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|12. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del

Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del

Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del
Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.
VEČ ...|12. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del
Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|5. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deseti del

Trije prijatelji se že vozijo s čolnom po reki Temzi. Konec 19. stoletja je bila obleka na takih vodnih dogodivščinah precej nepripravna. Sploh dame so naletele na mnoge težave.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deseti del

Trije prijatelji se že vozijo s čolnom po reki Temzi. Konec 19. stoletja je bila obleka na takih vodnih dogodivščinah precej nepripravna. Sploh dame so naletele na mnoge težave.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deseti del
Trije prijatelji se že vozijo s čolnom po reki Temzi. Konec 19. stoletja je bila obleka na takih vodnih dogodivščinah precej nepripravna. Sploh dame so naletele na mnoge težave.
VEČ ...|5. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deseti del
Trije prijatelji se že vozijo s čolnom po reki Temzi. Konec 19. stoletja je bila obleka na takih vodnih dogodivščinah precej nepripravna. Sploh dame so naletele na mnoge težave.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Svetovalnica

VEČ ...|3. 3. 2020
Gradnja

Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.

Gradnja

Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Gradnja
Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.
VEČ ...|3. 3. 2020
Gradnja
Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|27. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deveti del

Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno znašli v čolnu na reki Temzi, ki jim bo 14 dni dom. Med vožnjo po reki pa razmišljajo o vsem mogočem.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deveti del

Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno znašli v čolnu na reki Temzi, ki jim bo 14 dni dom. Med vožnjo po reki pa razmišljajo o vsem mogočem.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deveti del
Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno znašli v čolnu na reki Temzi, ki jim bo 14 dni dom. Med vožnjo po reki pa razmišljajo o vsem mogočem.
VEČ ...|27. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deveti del
Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno znašli v čolnu na reki Temzi, ki jim bo 14 dni dom. Med vožnjo po reki pa razmišljajo o vsem mogočem.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|20. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - osmi del

Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno odpravili na 14-dnevno pustolovščino po reki Temzi. Najprej je bilo treba z vlakom do reke in čolna. Lahko si mislite, da so iznajdljivi možje pri tem našli več ovir kot rešitev.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - osmi del

Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno odpravili na 14-dnevno pustolovščino po reki Temzi. Najprej je bilo treba z vlakom do reke in čolna. Lahko si mislite, da so iznajdljivi možje pri tem našli več ovir kot rešitev.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - osmi del
Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno odpravili na 14-dnevno pustolovščino po reki Temzi. Najprej je bilo treba z vlakom do reke in čolna. Lahko si mislite, da so iznajdljivi možje pri tem našli več ovir kot rešitev.
VEČ ...|20. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - osmi del
Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno odpravili na 14-dnevno pustolovščino po reki Temzi. Najprej je bilo treba z vlakom do reke in čolna. Lahko si mislite, da so iznajdljivi možje pri tem našli več ovir kot rešitev.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|13. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - sedmi del

Trije prijatelji so po dolgih pripravah na popotovanje po reki Temzi le pripravili vso prtljago in legli k počitku z namenom, da zjutraj čim prej krenejo na pot. Kaj se jim bo zalomilo tokrat?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - sedmi del

Trije prijatelji so po dolgih pripravah na popotovanje po reki Temzi le pripravili vso prtljago in legli k počitku z namenom, da zjutraj čim prej krenejo na pot. Kaj se jim bo zalomilo tokrat?

humorpopotovanjeroman

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - sedmi del
Trije prijatelji so po dolgih pripravah na popotovanje po reki Temzi le pripravili vso prtljago in legli k počitku z namenom, da zjutraj čim prej krenejo na pot. Kaj se jim bo zalomilo tokrat?
VEČ ...|13. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - sedmi del
Trije prijatelji so po dolgih pripravah na popotovanje po reki Temzi le pripravili vso prtljago in legli k počitku z namenom, da zjutraj čim prej krenejo na pot. Kaj se jim bo zalomilo tokrat?

Marjan Bunič

humorpopotovanjeroman

Radijski roman

VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.
VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|30. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del

Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del

Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del
Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.
VEČ ...|30. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del
Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|23. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

knjigahumorprijateljipes

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del
Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?
VEČ ...|23. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del
Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipes

Radijski roman

VEČ ...|16. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del

V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del

V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del
V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?
VEČ ...|16. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del
V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|9. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.

V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.

V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.
V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?
VEČ ...|9. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.
V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|2. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del

Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del

Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

humoreskaromanJerome

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del
Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.
VEČ ...|2. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del
Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

Marjan Bunič

humoreskaromanJerome

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Radijska kateheza

VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

duhovnostodnosi

Radijska kateheza

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.
VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.
VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|19. 3. 2019
Vloga današnjega moškega in očeta

Sveti Jožef je svojo zakonito avtoriteto, ki mu je znotraj svete družine pripadala, spremenil v popoln dar samega sebe, svojega življenja, svojega dela. Ob njegovem godu smo v Svetovalnici govorili o vlogi današnjega moža, očeta ... Z nami so bili možje, ki svojo duhovnost krepijo v skupinah za moške.

Vloga današnjega moškega in očeta

Sveti Jožef je svojo zakonito avtoriteto, ki mu je znotraj svete družine pripadala, spremenil v popoln dar samega sebe, svojega življenja, svojega dela. Ob njegovem godu smo v Svetovalnici govorili o vlogi današnjega moža, očeta ... Z nami so bili možje, ki svojo duhovnost krepijo v skupinah za moške.

svetovanjeizobraževanjedružbamoški

Svetovalnica

Vloga današnjega moškega in očeta
Sveti Jožef je svojo zakonito avtoriteto, ki mu je znotraj svete družine pripadala, spremenil v popoln dar samega sebe, svojega življenja, svojega dela. Ob njegovem godu smo v Svetovalnici govorili o vlogi današnjega moža, očeta ... Z nami so bili možje, ki svojo duhovnost krepijo v skupinah za moške.
VEČ ...|19. 3. 2019
Vloga današnjega moškega in očeta
Sveti Jožef je svojo zakonito avtoriteto, ki mu je znotraj svete družine pripadala, spremenil v popoln dar samega sebe, svojega življenja, svojega dela. Ob njegovem godu smo v Svetovalnici govorili o vlogi današnjega moža, očeta ... Z nami so bili možje, ki svojo duhovnost krepijo v skupinah za moške.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjedružbamoški

Iz Betanije

VEČ ...|8. 3. 2019
O načinu dela moških skupin

Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.

O načinu dela moških skupin

Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

O načinu dela moških skupin
Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.
VEČ ...|8. 3. 2019
O načinu dela moških skupin
Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

VEČ ...|6. 3. 2019
Srečen in uspešen?

Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.

Srečen in uspešen?

Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

Srečen in uspešen?
Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.
VEČ ...|6. 3. 2019
Srečen in uspešen?
Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

VEČ ...|4. 3. 2019
Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?

Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?

Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?
Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.
VEČ ...|4. 3. 2019
Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?
Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Srečanja

VEČ ...|2. 12. 2018
Še obstajajo pravi moški?

Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

Še obstajajo pravi moški?

Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

duhovnostdružbaizobraževanjeotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Srečanja

Še obstajajo pravi moški?
Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!
VEČ ...|2. 12. 2018
Še obstajajo pravi moški?
Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

Marjana Debevec

duhovnostdružbaizobraževanjeotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|20. 11. 2020
Kam po spletne planinske vsebine?

V novem karantenskem pogovoru sta tokrat sodelovala urednika glavnih planinskih spletnih portalov Gore-ljudje in Hribi.net Franci Savenc in Tadej Lukan. Kaj obiskovalci iščejo na teh portalih, kako nastaja vsebina, kakšne so ideje za naprej in kako sta urednika sama aktivna v hribih...?

Kam po spletne planinske vsebine?

V novem karantenskem pogovoru sta tokrat sodelovala urednika glavnih planinskih spletnih portalov Gore-ljudje in Hribi.net Franci Savenc in Tadej Lukan. Kaj obiskovalci iščejo na teh portalih, kako nastaja vsebina, kakšne so ideje za naprej in kako sta urednika sama aktivna v hribih...?

Blaž Lesnik

naravagorespletinformacijeplaninstvokoronavirus

Naš pogled

VEČ ...|24. 11. 2020
Virus je odprl rane na številnih področjih

Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen. 

Virus je odprl rane na številnih področjih

Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostkoronaviruskulturaodnosikomentar

Pogovor o

VEČ ...|18. 11. 2020
Razmere v osnovnem zdravstvu

Že vrsto let poslušamo opozorila o pomanjkanju in preobremenjenosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu. V času epidemije novega kronavirusa je stanje še težje težje. Da bi bolje poznali razmere in znali primerneje ravnati, ko sami potrebujemo zdravnika, smo jih povabili v oddajo Pogovor o. Z nami sta bila predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič in predsednik upravnega odbora Združenja za pediatrijo in specialist v zasebni ambulanti Moj pediater dr. Matjaž Homšak.

Razmere v osnovnem zdravstvu

Že vrsto let poslušamo opozorila o pomanjkanju in preobremenjenosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu. V času epidemije novega kronavirusa je stanje še težje težje. Da bi bolje poznali razmere in znali primerneje ravnati, ko sami potrebujemo zdravnika, smo jih povabili v oddajo Pogovor o. Z nami sta bila predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič in predsednik upravnega odbora Združenja za pediatrijo in specialist v zasebni ambulanti Moj pediater dr. Matjaž Homšak.

Tone Gorjup

Globine

VEČ ...|10. 11. 2020
O žalovanju

V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

O žalovanju

V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/

Blaž Lesnik

duhovnostsmrtžalovanjeslovo

Svetovalnica

VEČ ...|24. 11. 2020
Kako šolati otroke od doma?

Ali se tudi vi, spoštovani starši, v tem času sprašujete, kako otrokom privzgojiti odgovornost za samostojno šolsko delo? Ali se ustavite ob vprašanju, kaj sploh je uspešno učenje in vas vsak dan preganja misel na to, kako uskladiti šolanje na daljavo, kuhanje kosila in službene obveznosti? Odgovore smo iskali z mentorico za uspešno učenje, z nami je bila pedagoginja Lea Čerin.

Kako šolati otroke od doma?

Ali se tudi vi, spoštovani starši, v tem času sprašujete, kako otrokom privzgojiti odgovornost za samostojno šolsko delo? Ali se ustavite ob vprašanju, kaj sploh je uspešno učenje in vas vsak dan preganja misel na to, kako uskladiti šolanje na daljavo, kuhanje kosila in službene obveznosti? Odgovore smo iskali z mentorico za uspešno učenje, z nami je bila pedagoginja Lea Čerin.

Matjaž Merljak

svetovanjepogovorizobraževanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 11. 2020
Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Duhovna misel

VEČ ...|25. 11. 2020
Kako odgovarjati

Todapreden se bo vse to zgodilo, bodo stegnili roke po vas, preganjalivas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imenavlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost zapričevanje.

(Lk 21, 12-13)

Kako odgovarjati

Todapreden se bo vse to zgodilo, bodo stegnili roke po vas, preganjalivas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imenavlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost zapričevanje.

(Lk 21, 12-13)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|25. 11. 2020
Sv. Katarina Aleksandrijska

Sv. Katarina Aleksandrijska

Jure Sešek

duhovnostspomin

Od slike do besede

VEČ ...|24. 11. 2020
Bratje Karamazovi skozi Capudrove oči

Bratje Karamazovi skozi Capudrove oči

Mateja Subotičanec

duhovnostkultura

Za sožitje

VEČ ...|24. 11. 2020
Hrepenenje topi brezup

Pred vstopom v adventni čas smo z dr. Jožetom Ramovšem govorili o pričakovanju. Dokler pričakujemo, upamo, smo v zaupanju, nekaj nas žene naprej. To je močno in morda eno redkih duhovnih zdravil, ki nas obrani pred omamljanjem in obupavanjem. Zdravo pričakovanje je spodbuda pred začetkom, letos posebnega, predbožičnega obdobja, ko smo še bolj spodbujeni k iskanju smisla.

Hrepenenje topi brezup

Pred vstopom v adventni čas smo z dr. Jožetom Ramovšem govorili o pričakovanju. Dokler pričakujemo, upamo, smo v zaupanju, nekaj nas žene naprej. To je močno in morda eno redkih duhovnih zdravil, ki nas obrani pred omamljanjem in obupavanjem. Zdravo pričakovanje je spodbuda pred začetkom, letos posebnega, predbožičnega obdobja, ko smo še bolj spodbujeni k iskanju smisla.

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorsvetovanje