Radijski roman

VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?
VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|19. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del

Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del

Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del
Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...
VEČ ...|19. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del
Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|12. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del

Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del

Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del
Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.
VEČ ...|12. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del
Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|5. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deseti del

Trije prijatelji se že vozijo s čolnom po reki Temzi. Konec 19. stoletja je bila obleka na takih vodnih dogodivščinah precej nepripravna. Sploh dame so naletele na mnoge težave.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deseti del

Trije prijatelji se že vozijo s čolnom po reki Temzi. Konec 19. stoletja je bila obleka na takih vodnih dogodivščinah precej nepripravna. Sploh dame so naletele na mnoge težave.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deseti del
Trije prijatelji se že vozijo s čolnom po reki Temzi. Konec 19. stoletja je bila obleka na takih vodnih dogodivščinah precej nepripravna. Sploh dame so naletele na mnoge težave.
VEČ ...|5. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deseti del
Trije prijatelji se že vozijo s čolnom po reki Temzi. Konec 19. stoletja je bila obleka na takih vodnih dogodivščinah precej nepripravna. Sploh dame so naletele na mnoge težave.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Svetovalnica

VEČ ...|3. 3. 2020
Gradnja

Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.

Gradnja

Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Gradnja
Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.
VEČ ...|3. 3. 2020
Gradnja
Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|27. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deveti del

Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno znašli v čolnu na reki Temzi, ki jim bo 14 dni dom. Med vožnjo po reki pa razmišljajo o vsem mogočem.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deveti del

Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno znašli v čolnu na reki Temzi, ki jim bo 14 dni dom. Med vožnjo po reki pa razmišljajo o vsem mogočem.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deveti del
Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno znašli v čolnu na reki Temzi, ki jim bo 14 dni dom. Med vožnjo po reki pa razmišljajo o vsem mogočem.
VEČ ...|27. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - deveti del
Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno znašli v čolnu na reki Temzi, ki jim bo 14 dni dom. Med vožnjo po reki pa razmišljajo o vsem mogočem.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|20. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - osmi del

Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno odpravili na 14-dnevno pustolovščino po reki Temzi. Najprej je bilo treba z vlakom do reke in čolna. Lahko si mislite, da so iznajdljivi možje pri tem našli več ovir kot rešitev.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - osmi del

Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno odpravili na 14-dnevno pustolovščino po reki Temzi. Najprej je bilo treba z vlakom do reke in čolna. Lahko si mislite, da so iznajdljivi možje pri tem našli več ovir kot rešitev.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - osmi del
Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno odpravili na 14-dnevno pustolovščino po reki Temzi. Najprej je bilo treba z vlakom do reke in čolna. Lahko si mislite, da so iznajdljivi možje pri tem našli več ovir kot rešitev.
VEČ ...|20. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - osmi del
Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno odpravili na 14-dnevno pustolovščino po reki Temzi. Najprej je bilo treba z vlakom do reke in čolna. Lahko si mislite, da so iznajdljivi možje pri tem našli več ovir kot rešitev.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|13. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - sedmi del

Trije prijatelji so po dolgih pripravah na popotovanje po reki Temzi le pripravili vso prtljago in legli k počitku z namenom, da zjutraj čim prej krenejo na pot. Kaj se jim bo zalomilo tokrat?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - sedmi del

Trije prijatelji so po dolgih pripravah na popotovanje po reki Temzi le pripravili vso prtljago in legli k počitku z namenom, da zjutraj čim prej krenejo na pot. Kaj se jim bo zalomilo tokrat?

humorpopotovanjeroman

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - sedmi del
Trije prijatelji so po dolgih pripravah na popotovanje po reki Temzi le pripravili vso prtljago in legli k počitku z namenom, da zjutraj čim prej krenejo na pot. Kaj se jim bo zalomilo tokrat?
VEČ ...|13. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - sedmi del
Trije prijatelji so po dolgih pripravah na popotovanje po reki Temzi le pripravili vso prtljago in legli k počitku z namenom, da zjutraj čim prej krenejo na pot. Kaj se jim bo zalomilo tokrat?

Marjan Bunič

humorpopotovanjeroman

Radijski roman

VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del

Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.
VEČ ...|5. 2. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - šesti del
Trije prijatelji, ki so se odločili oditi s čolnom po reki Temzi, so v zadnjih pripravah na pustolovščino. Zdaj morajo zares pripraviti prtljago. Pri tem pa gre lahko seveda marsikaj narobe.

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|30. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del

Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del

Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del
Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.
VEČ ...|30. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - peti del
Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|23. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del

Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

knjigahumorprijateljipes

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del
Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?
VEČ ...|23. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - četrti del
Trije prijatelji se pripravljajo na pustolovsko vožnjo s čolnom po reki Temzi. Kaj bodo vzeli s seboj?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipes

Radijski roman

VEČ ...|16. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del

V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del

V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del
V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?
VEČ ...|16. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - tretji del
V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|9. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.

V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.

V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.
V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?
VEČ ...|9. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - drugi del.
V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|2. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del

Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del

Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

humoreskaromanJerome

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del
Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.
VEČ ...|2. 1. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu sploh ne govorimo - prvi del
Angleški avtor Jerome Klapka Jerome je sicer napisal več knjig, a ga v svetu najbolj poznajo po njegovem zabavnem delu Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Prisluhnite prvemu delu.

Marjan Bunič

humoreskaromanJerome

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Radijska kateheza

VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?

S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

duhovnostodnosi

Radijska kateheza

Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.
VEČ ...|3. 8. 2019
Anton Štrukelj: Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem?
S prof. Antonom Štrukljem smo se pogovarjali o prazniku Marijinega vnebovzetja. Kaj imajo skupnega sodobna ženska, žena, možje, Slovenci in Jezusov vnebohod z Marijinim vnebovzetjem - to so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v radijski katehezi.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.
VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|19. 3. 2019
Vloga današnjega moškega in očeta

Sveti Jožef je svojo zakonito avtoriteto, ki mu je znotraj svete družine pripadala, spremenil v popoln dar samega sebe, svojega življenja, svojega dela. Ob njegovem godu smo v Svetovalnici govorili o vlogi današnjega moža, očeta ... Z nami so bili možje, ki svojo duhovnost krepijo v skupinah za moške.

Vloga današnjega moškega in očeta

Sveti Jožef je svojo zakonito avtoriteto, ki mu je znotraj svete družine pripadala, spremenil v popoln dar samega sebe, svojega življenja, svojega dela. Ob njegovem godu smo v Svetovalnici govorili o vlogi današnjega moža, očeta ... Z nami so bili možje, ki svojo duhovnost krepijo v skupinah za moške.

svetovanjeizobraževanjedružbamoški

Svetovalnica

Vloga današnjega moškega in očeta
Sveti Jožef je svojo zakonito avtoriteto, ki mu je znotraj svete družine pripadala, spremenil v popoln dar samega sebe, svojega življenja, svojega dela. Ob njegovem godu smo v Svetovalnici govorili o vlogi današnjega moža, očeta ... Z nami so bili možje, ki svojo duhovnost krepijo v skupinah za moške.
VEČ ...|19. 3. 2019
Vloga današnjega moškega in očeta
Sveti Jožef je svojo zakonito avtoriteto, ki mu je znotraj svete družine pripadala, spremenil v popoln dar samega sebe, svojega življenja, svojega dela. Ob njegovem godu smo v Svetovalnici govorili o vlogi današnjega moža, očeta ... Z nami so bili možje, ki svojo duhovnost krepijo v skupinah za moške.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjedružbamoški

Iz Betanije

VEČ ...|8. 3. 2019
O načinu dela moških skupin

Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.

O načinu dela moških skupin

Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

O načinu dela moških skupin
Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.
VEČ ...|8. 3. 2019
O načinu dela moških skupin
Tomaž Porenta in Luka Mavrič sta spregovorila o srečanju skupin, ki gojijo moško duhovnost, pri papežu Frančišku in o metodah, po katerih potekajo srečanja v teh skupinah po Sloveniji.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

VEČ ...|6. 3. 2019
Srečen in uspešen?

Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.

Srečen in uspešen?

Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

Srečen in uspešen?
Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.
VEČ ...|6. 3. 2019
Srečen in uspešen?
Člana pripravljalnega odbora drugega vseslovenskega srečanja mož Luka Mavrič in Tomaž Porenta sta predstavila vsebino srečanja in goste. Med njimi sta tudi p. Branko Cestnik CMF in pastor Steve Telzerow, ki bosta govorila o božjem načrtu o sreči in uspehu v poslovnem in družinskem življenju.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

VEČ ...|4. 3. 2019
Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?

Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?

Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Iz Betanije

Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?
Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.
VEČ ...|4. 3. 2019
Zakaj vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov?
Pred drugim vseslovenskim srečanjem mož, sta Tomaž Porenta in Luka Mavrič povedala, čemu sploh takšna srečanja in zakaj ločevanje na moške in ženske skupine.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimožjemoške skupine

Srečanja

VEČ ...|2. 12. 2018
Še obstajajo pravi moški?

Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

Še obstajajo pravi moški?

Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

duhovnostdružbaizobraževanjeotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Srečanja

Še obstajajo pravi moški?
Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!
VEČ ...|2. 12. 2018
Še obstajajo pravi moški?
Začenjamo adventni čas, čas priprave na božič. V tem času do izraza posebej prihaja lik sv. Jožefa, tistega moškega, ki je bil pripravljen prevzeti odločitev, skrbeti za Marijo in Jezusa ter slediti Božjemu načrtu. Kaj pa današnji moški, očetje in možje? V oddaji Srečanja so bili z nami trije možje, ki se udeležujejo srečanj skupin mož sv. Jožefa. Tam se med seboj podpirajo in iščejo svojo poklicanost v današnjem času, tako v družbi, kot tudi v Cerkvi in družini. Kako? Če vas zanima, prisluhnite oddaji Srečanja!

Marjana Debevec

duhovnostdružbaizobraževanjeotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijavenezuela

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Tone Gorjup

komentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 5. 2020
Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Robert Božič

infokmetijstvokomentarnaravapolitikasvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2020
Kot v nebesih?

Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.(Mr 12, 25)

Kot v nebesih?

Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.(Mr 12, 25)

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|27. 5. 2020
Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Helena Križnik

pogovorpolitikadružbakoronaviruszdravstvo

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Aleš Maver

komentardružbapolitika

Spominjamo se

VEČ ...|3. 6. 2020
Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|3. 6. 2020
Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Mateja Subotičanec

duhovnost