Duhovna misel

VEČ ...|3. 11. 2025
Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|3. 11. 2025
Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Mladoskop

VEČ ...|31. 10. 2025
Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

mladiduhovnostnarava

Mladoskop

Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

VEČ ...|31. 10. 2025
Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

Nataša LičenMaja Morela Čuk

mladiduhovnostnarava

Moja generacija

VEČ ...|29. 10. 2025
Dedek Andrej Kavka in prostovoljec Jan Jug

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Dedek Andrej Kavka in prostovoljec Jan Jug

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Dedek Andrej Kavka in prostovoljec Jan Jug

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|29. 10. 2025
Dedek Andrej Kavka in prostovoljec Jan Jug

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure SešekJakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Informativne oddaje

VEČ ...|28. 10. 2025
Utrip dneva dne 28. 10.

  • V Novem mestu popoldne izredna seja občinskega sveta in protestni shod, lokalna skupnost ima dovolj pometanja romske problematike pod preprogo.
  • Oblast ne sme preslišati, da na Dolenjskem in širše ne zahtevamo privilegijev, ampak red in spoštovanje zakonov za vse, je poudaril sociolog Borut Rončević.
  • Do pravosodne reforme kritičen tudi dekan Pravne fakultete Cerar, v ozadju vidi politizacijo.
  • Bliža se 23. november in z njim referendum: Kako bodo  glasovali tisti, ki sami ne morejo na volišče?
  • Predstavniki verskih skupnosti za spoštljiv in poglobljen dialog pred referendumom.
  • Inovativni mladi kmet je Aleš Čadež, prepričal z inovacijo, ki je sad trme in umazanih rok.
  • Vreme – danes večinoma sončno, jutri pooblačitve, več sonca na vzhodu.
  • Odbor za kulturo o vplivanju Jourove na Acetta, sklepov SDS ni potrdil.
  • Banke znova zaznavajo večje število prevar, uporabnike pozivajo k previdnosti.
  • Vodenje Zveze slepih in slabovidnih prevzema Sonja Pungertnik.

Utrip dneva dne 28. 10.

  • V Novem mestu popoldne izredna seja občinskega sveta in protestni shod, lokalna skupnost ima dovolj pometanja romske problematike pod preprogo.
  • Oblast ne sme preslišati, da na Dolenjskem in širše ne zahtevamo privilegijev, ampak red in spoštovanje zakonov za vse, je poudaril sociolog Borut Rončević.
  • Do pravosodne reforme kritičen tudi dekan Pravne fakultete Cerar, v ozadju vidi politizacijo.
  • Bliža se 23. november in z njim referendum: Kako bodo  glasovali tisti, ki sami ne morejo na volišče?
  • Predstavniki verskih skupnosti za spoštljiv in poglobljen dialog pred referendumom.
  • Inovativni mladi kmet je Aleš Čadež, prepričal z inovacijo, ki je sad trme in umazanih rok.
  • Vreme – danes večinoma sončno, jutri pooblačitve, več sonca na vzhodu.
  • Odbor za kulturo o vplivanju Jourove na Acetta, sklepov SDS ni potrdil.
  • Banke znova zaznavajo večje število prevar, uporabnike pozivajo k previdnosti.
  • Vodenje Zveze slepih in slabovidnih prevzema Sonja Pungertnik.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 28. 10.
  • V Novem mestu popoldne izredna seja občinskega sveta in protestni shod, lokalna skupnost ima dovolj pometanja romske problematike pod preprogo.
  • Oblast ne sme preslišati, da na Dolenjskem in širše ne zahtevamo privilegijev, ampak red in spoštovanje zakonov za vse, je poudaril sociolog Borut Rončević.
  • Do pravosodne reforme kritičen tudi dekan Pravne fakultete Cerar, v ozadju vidi politizacijo.
  • Bliža se 23. november in z njim referendum: Kako bodo  glasovali tisti, ki sami ne morejo na volišče?
  • Predstavniki verskih skupnosti za spoštljiv in poglobljen dialog pred referendumom.
  • Inovativni mladi kmet je Aleš Čadež, prepričal z inovacijo, ki je sad trme in umazanih rok.
  • Vreme – danes večinoma sončno, jutri pooblačitve, več sonca na vzhodu.
  • Odbor za kulturo o vplivanju Jourove na Acetta, sklepov SDS ni potrdil.
  • Banke znova zaznavajo večje število prevar, uporabnike pozivajo k previdnosti.
  • Vodenje Zveze slepih in slabovidnih prevzema Sonja Pungertnik.
VEČ ...|28. 10. 2025
Utrip dneva dne 28. 10.
  • V Novem mestu popoldne izredna seja občinskega sveta in protestni shod, lokalna skupnost ima dovolj pometanja romske problematike pod preprogo.
  • Oblast ne sme preslišati, da na Dolenjskem in širše ne zahtevamo privilegijev, ampak red in spoštovanje zakonov za vse, je poudaril sociolog Borut Rončević.
  • Do pravosodne reforme kritičen tudi dekan Pravne fakultete Cerar, v ozadju vidi politizacijo.
  • Bliža se 23. november in z njim referendum: Kako bodo  glasovali tisti, ki sami ne morejo na volišče?
  • Predstavniki verskih skupnosti za spoštljiv in poglobljen dialog pred referendumom.
  • Inovativni mladi kmet je Aleš Čadež, prepričal z inovacijo, ki je sad trme in umazanih rok.
  • Vreme – danes večinoma sončno, jutri pooblačitve, več sonca na vzhodu.
  • Odbor za kulturo o vplivanju Jourove na Acetta, sklepov SDS ni potrdil.
  • Banke znova zaznavajo večje število prevar, uporabnike pozivajo k previdnosti.
  • Vodenje Zveze slepih in slabovidnih prevzema Sonja Pungertnik.

Radio Ognjišče

infonovice

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 10. 2025
Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

kmetijstvokumariceparacetamolIMKBTV

Kmetijska oddaja

Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

VEČ ...|26. 10. 2025
Kumarice s paracetamolom, cepivo proti modrikastemu jeziku in IMK

Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.

Robert Božič

kmetijstvokumariceparacetamolIMKBTV

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|26. 10. 2025
Jubilej podjetnikov, 35 let skavtov, diakon Luka Anžič, okrogla miza jezuitov, pogreb Vlada Leskovarja

Podjetniki, skavti in diakon Luka so bili gostje tokratne oddaje. V Novem mestu je namreč potekal svetoletni shod podjetnikov, Luka Anžiča je v Ihanu ljubljanski nadškof Stanislav Zore posvetil v diakona, skavti pa so v Festivalni dvorani praznovali 35 letnico. Prisluhnili smo tudi povzetku okrogle mize pri jezuitih, na kateri so sogovorniki razmišljali o verovanju mladih in mislim celjskega škofa Maksimilijana Matjaža na maši zadušnici za pokojnega duhovnika Vlada Leskovarja.

Jubilej podjetnikov, 35 let skavtov, diakon Luka Anžič, okrogla miza jezuitov, pogreb Vlada Leskovarja

Podjetniki, skavti in diakon Luka so bili gostje tokratne oddaje. V Novem mestu je namreč potekal svetoletni shod podjetnikov, Luka Anžiča je v Ihanu ljubljanski nadškof Stanislav Zore posvetil v diakona, skavti pa so v Festivalni dvorani praznovali 35 letnico. Prisluhnili smo tudi povzetku okrogle mize pri jezuitih, na kateri so sogovorniki razmišljali o verovanju mladih in mislim celjskega škofa Maksimilijana Matjaža na maši zadušnici za pokojnega duhovnika Vlada Leskovarja.

duhovnostinfoskavtijubilej podjetnikov

Utrip Cerkve v Sloveniji

Jubilej podjetnikov, 35 let skavtov, diakon Luka Anžič, okrogla miza jezuitov, pogreb Vlada Leskovarja

Podjetniki, skavti in diakon Luka so bili gostje tokratne oddaje. V Novem mestu je namreč potekal svetoletni shod podjetnikov, Luka Anžiča je v Ihanu ljubljanski nadškof Stanislav Zore posvetil v diakona, skavti pa so v Festivalni dvorani praznovali 35 letnico. Prisluhnili smo tudi povzetku okrogle mize pri jezuitih, na kateri so sogovorniki razmišljali o verovanju mladih in mislim celjskega škofa Maksimilijana Matjaža na maši zadušnici za pokojnega duhovnika Vlada Leskovarja.

VEČ ...|26. 10. 2025
Jubilej podjetnikov, 35 let skavtov, diakon Luka Anžič, okrogla miza jezuitov, pogreb Vlada Leskovarja

Podjetniki, skavti in diakon Luka so bili gostje tokratne oddaje. V Novem mestu je namreč potekal svetoletni shod podjetnikov, Luka Anžiča je v Ihanu ljubljanski nadškof Stanislav Zore posvetil v diakona, skavti pa so v Festivalni dvorani praznovali 35 letnico. Prisluhnili smo tudi povzetku okrogle mize pri jezuitih, na kateri so sogovorniki razmišljali o verovanju mladih in mislim celjskega škofa Maksimilijana Matjaža na maši zadušnici za pokojnega duhovnika Vlada Leskovarja.

Rok Mihevc

duhovnostinfoskavtijubilej podjetnikov

Sobotna iskrica

VEČ ...|25. 10. 2025
Pedenjpedov včeraj

Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja. 

Pedenjpedov včeraj

Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja. 

otrocimladiglasbaduhovnost

Sobotna iskrica

Pedenjpedov včeraj

Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja. 

VEČ ...|25. 10. 2025
Pedenjpedov včeraj

Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja. 

Maja Morela Čuk

otrocimladiglasbaduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|28. 10. 2025
Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Tadej Sadar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 11. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Naš pogled

VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Blaž Lesnik

komentarromivarnostNovo mesto

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki