Informativni prispevki

VEČ ...|15. 6. 2019
Samo darovanje me osreči

Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

Samo darovanje me osreči

Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovorvzgoja

Informativni prispevki

Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.
VEČ ...|15. 6. 2019
Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovorvzgoja

Kolokvij

VEČ ...|14. 6. 2019
Indija - program prostovoljstva Pota

Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.

Indija - program prostovoljstva Pota

Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.

mladipogovorduhovnostodnosi

Kolokvij

Indija - program prostovoljstva Pota
Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.
VEČ ...|14. 6. 2019
Indija - program prostovoljstva Pota
Mnogi mladi se tudi letos v sklopu programa prostovoljstva Pota podajajo na aktivno dobrodelno preživete tedne po svetu. Miriam, Rebeka in Miha predstavljajo svojo poletno odpravo v Indijo.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?

V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?

V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.
VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

A štekaš?

VEČ ...|12. 6. 2019
Predpočitniška oddaja z veliko nove glasbe

Predstavljene skladbe: Keane - The way I feel; zalagasper – Come to me; doddie – Guiltless; Avi Kaplan – The summit; Carrie Underwood – Southbound; Cassadee Pope – Take you home;

Predpočitniška oddaja z veliko nove glasbe

Predstavljene skladbe: Keane - The way I feel; zalagasper – Come to me; doddie – Guiltless; Avi Kaplan – The summit; Carrie Underwood – Southbound; Cassadee Pope – Take you home;

mladiglasbanovosti

A štekaš?

Predpočitniška oddaja z veliko nove glasbe
Predstavljene skladbe: Keane - The way I feel; zalagasper – Come to me; doddie – Guiltless; Avi Kaplan – The summit; Carrie Underwood – Southbound; Cassadee Pope – Take you home;
VEČ ...|12. 6. 2019
Predpočitniška oddaja z veliko nove glasbe
Predstavljene skladbe: Keane - The way I feel; zalagasper – Come to me; doddie – Guiltless; Avi Kaplan – The summit; Carrie Underwood – Southbound; Cassadee Pope – Take you home;

Jure SešekLuka SešekJan Gerl

mladiglasbanovosti

Ritem srca

VEČ ...|12. 6. 2019
Pat Barret

Predstavljali smo glasbenika, katerega glasba je bolj znana kot njegovo ime. Pat Barrett je avtor številnih sodobnih krščanskih pesmi, ki so v izvedbi različnih izvajalcev, obkrožile svet. Med bolj znane pesmi sodi pesem Good, Good Father, ki jo svet sicer pozna bolj v izvedbi Chrisa Tomlina, prepevamo pa jo tudi že v slovenskem jeziku.

V oddaji smo slišali: Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Housefires (feat. Pat Barrett) - Good Good Father, Pat Barrett - Hymn Of The Holy Spirit, Pat Barrett- Build My Life, Pat Barrett (feat. Steffany Gretzinger & Amanda Cook) - Sails, Pat Barrett - Better, Patt Barrett - God Is So Good.

Pat Barret

Predstavljali smo glasbenika, katerega glasba je bolj znana kot njegovo ime. Pat Barrett je avtor številnih sodobnih krščanskih pesmi, ki so v izvedbi različnih izvajalcev, obkrožile svet. Med bolj znane pesmi sodi pesem Good, Good Father, ki jo svet sicer pozna bolj v izvedbi Chrisa Tomlina, prepevamo pa jo tudi že v slovenskem jeziku.

V oddaji smo slišali: Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Housefires (feat. Pat Barrett) - Good Good Father, Pat Barrett - Hymn Of The Holy Spirit, Pat Barrett- Build My Life, Pat Barrett (feat. Steffany Gretzinger & Amanda Cook) - Sails, Pat Barrett - Better, Patt Barrett - God Is So Good.

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Pat Barret
Predstavljali smo glasbenika, katerega glasba je bolj znana kot njegovo ime. Pat Barrett je avtor številnih sodobnih krščanskih pesmi, ki so v izvedbi različnih izvajalcev, obkrožile svet. Med bolj znane pesmi sodi pesem Good, Good Father, ki jo svet sicer pozna bolj v izvedbi Chrisa Tomlina, prepevamo pa jo tudi že v slovenskem jeziku.

V oddaji smo slišali: Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Housefires (feat. Pat Barrett) - Good Good Father, Pat Barrett - Hymn Of The Holy Spirit, Pat Barrett- Build My Life, Pat Barrett (feat. Steffany Gretzinger & Amanda Cook) - Sails, Pat Barrett - Better, Patt Barrett - God Is So Good.
VEČ ...|12. 6. 2019
Pat Barret
Predstavljali smo glasbenika, katerega glasba je bolj znana kot njegovo ime. Pat Barrett je avtor številnih sodobnih krščanskih pesmi, ki so v izvedbi različnih izvajalcev, obkrožile svet. Med bolj znane pesmi sodi pesem Good, Good Father, ki jo svet sicer pozna bolj v izvedbi Chrisa Tomlina, prepevamo pa jo tudi že v slovenskem jeziku.

V oddaji smo slišali: Neža in Damjan Pančur - Vse v večjo Božjo slavo, Housefires (feat. Pat Barrett) - Good Good Father, Pat Barrett - Hymn Of The Holy Spirit, Pat Barrett- Build My Life, Pat Barrett (feat. Steffany Gretzinger & Amanda Cook) - Sails, Pat Barrett - Better, Patt Barrett - God Is So Good.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Naš pogled

VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

športkomentarmladi

Naš pogled

Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.
VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen

športkomentarmladi

Sveta maša

VEČ ...|9. 6. 2019
Sveta maša iz župnije Podbrdo v Baški grapi

Praznično sveto mašo smo prenašali iz župnije Podbrdo v Baški grapi. Maševal je župnik Danilo Kobal, pela sta mešani cerkveni zbor in otroško mladinski zbor pod vodstvom in ob orglski spremljavi Marte Volf Trojar.

Sveta maša iz župnije Podbrdo v Baški grapi

Praznično sveto mašo smo prenašali iz župnije Podbrdo v Baški grapi. Maševal je župnik Danilo Kobal, pela sta mešani cerkveni zbor in otroško mladinski zbor pod vodstvom in ob orglski spremljavi Marte Volf Trojar.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša iz župnije Podbrdo v Baški grapi
Praznično sveto mašo smo prenašali iz župnije Podbrdo v Baški grapi. Maševal je župnik Danilo Kobal, pela sta mešani cerkveni zbor in otroško mladinski zbor pod vodstvom in ob orglski spremljavi Marte Volf Trojar.
VEČ ...|9. 6. 2019
Sveta maša iz župnije Podbrdo v Baški grapi
Praznično sveto mašo smo prenašali iz župnije Podbrdo v Baški grapi. Maševal je župnik Danilo Kobal, pela sta mešani cerkveni zbor in otroško mladinski zbor pod vodstvom in ob orglski spremljavi Marte Volf Trojar.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|8. 6. 2019
Po diagonali, pred festivalom družin

Z Blažem Lesnikom smo se pogovorili o uspešni akciji ob našem jubileju, družine pa povabili na bogat prihodnji konec tedna, ko bo letošnji festival družin.

Po diagonali, pred festivalom družin

Z Blažem Lesnikom smo se pogovorili o uspešni akciji ob našem jubileju, družine pa povabili na bogat prihodnji konec tedna, ko bo letošnji festival družin.

družbamladiodnosiotrocipogovor

Sobotna iskrica

Po diagonali, pred festivalom družin
Z Blažem Lesnikom smo se pogovorili o uspešni akciji ob našem jubileju, družine pa povabili na bogat prihodnji konec tedna, ko bo letošnji festival družin.
VEČ ...|8. 6. 2019
Po diagonali, pred festivalom družin
Z Blažem Lesnikom smo se pogovorili o uspešni akciji ob našem jubileju, družine pa povabili na bogat prihodnji konec tedna, ko bo letošnji festival družin.

Jure Sešek

družbamladiodnosiotrocipogovor

Petkov večer

VEČ ...|7. 6. 2019
Kitara poletju

V prvem pravem poletnem petkovem večeru je zazvenela kitara. Z nami je bil Denis Kokalj, profesor kitare v Glasbeni šoli Škofja Loka in organizator tradicionalnega koncerta Kitara poletju, ki bo v Nunski cervki v Škofji Loki tonedeljo. Glavno besedo je imela glasba mladih odličnih kitaristov, ki so nastopili v preteklih letih in bodo tudi letos.

Kitara poletju

V prvem pravem poletnem petkovem večeru je zazvenela kitara. Z nami je bil Denis Kokalj, profesor kitare v Glasbeni šoli Škofja Loka in organizator tradicionalnega koncerta Kitara poletju, ki bo v Nunski cervki v Škofji Loki tonedeljo. Glavno besedo je imela glasba mladih odličnih kitaristov, ki so nastopili v preteklih letih in bodo tudi letos.

glasbapogovor

Petkov večer

Kitara poletju
V prvem pravem poletnem petkovem večeru je zazvenela kitara. Z nami je bil Denis Kokalj, profesor kitare v Glasbeni šoli Škofja Loka in organizator tradicionalnega koncerta Kitara poletju, ki bo v Nunski cervki v Škofji Loki tonedeljo. Glavno besedo je imela glasba mladih odličnih kitaristov, ki so nastopili v preteklih letih in bodo tudi letos.
VEČ ...|7. 6. 2019
Kitara poletju
V prvem pravem poletnem petkovem večeru je zazvenela kitara. Z nami je bil Denis Kokalj, profesor kitare v Glasbeni šoli Škofja Loka in organizator tradicionalnega koncerta Kitara poletju, ki bo v Nunski cervki v Škofji Loki tonedeljo. Glavno besedo je imela glasba mladih odličnih kitaristov, ki so nastopili v preteklih letih in bodo tudi letos.

Mateja Feltrin Novljan

glasbapogovor

Mladoskop

VEČ ...|7. 6. 2019
Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic

Mladoskop

Mladi kamnoseki
V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.
VEČ ...|7. 6. 2019
Mladi kamnoseki
V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Nataša Ličen

mladipogovorinovativnostpodjetništvodružbaizobraževanjetradicijakulturaobrtpoklic

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Študentje medicine o težavah zdravstva

V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Študentje medicine o težavah zdravstva

V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

infozdravstvomladipolitikapogovor

Informativni prispevki

Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.
VEČ ...|7. 6. 2019
Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Petra Stopar

infozdravstvomladipolitikapogovor

Via positiva

VEČ ...|6. 6. 2019
Rožice kot poslovna priložnost

Prostor poslovnih priložnosti je širok. Tudi zelišča inn dišavnice so lahko dobra in uspešna zgodba, koristna za podjetnika, ki z izdelanimi smernicami vstopi vanjo ter širše za družbo. Nazaj k naravi je gotovo eno od glavnejših vodil trajnostnega razvoja. Gregor Renčelj ima svojo filozofijo, deluje s srcem, za ljudi, odgovorno in etično. Prav to so bila izhodišča pogovora z njim, največ pa, pravi, stavi na družino in prenos znanja iz generacije na generacijo.

Rožice kot poslovna priložnost

Prostor poslovnih priložnosti je širok. Tudi zelišča inn dišavnice so lahko dobra in uspešna zgodba, koristna za podjetnika, ki z izdelanimi smernicami vstopi vanjo ter širše za družbo. Nazaj k naravi je gotovo eno od glavnejših vodil trajnostnega razvoja. Gregor Renčelj ima svojo filozofijo, deluje s srcem, za ljudi, odgovorno in etično. Prav to so bila izhodišča pogovora z njim, največ pa, pravi, stavi na družino in prenos znanja iz generacije na generacijo.

mladivzgojapogovorinovativnostpodjetništvodružbaodnosiizobraževanje

Via positiva

Rožice kot poslovna priložnost
Prostor poslovnih priložnosti je širok. Tudi zelišča inn dišavnice so lahko dobra in uspešna zgodba, koristna za podjetnika, ki z izdelanimi smernicami vstopi vanjo ter širše za družbo. Nazaj k naravi je gotovo eno od glavnejših vodil trajnostnega razvoja. Gregor Renčelj ima svojo filozofijo, deluje s srcem, za ljudi, odgovorno in etično. Prav to so bila izhodišča pogovora z njim, največ pa, pravi, stavi na družino in prenos znanja iz generacije na generacijo.
VEČ ...|6. 6. 2019
Rožice kot poslovna priložnost
Prostor poslovnih priložnosti je širok. Tudi zelišča inn dišavnice so lahko dobra in uspešna zgodba, koristna za podjetnika, ki z izdelanimi smernicami vstopi vanjo ter širše za družbo. Nazaj k naravi je gotovo eno od glavnejših vodil trajnostnega razvoja. Gregor Renčelj ima svojo filozofijo, deluje s srcem, za ljudi, odgovorno in etično. Prav to so bila izhodišča pogovora z njim, največ pa, pravi, stavi na družino in prenos znanja iz generacije na generacijo.

Nataša Ličen

mladivzgojapogovorinovativnostpodjetništvodružbaodnosiizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

družbaduhovnostizobraževanjeinfokomentarmladiodnosipapežotrocivzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.
VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeinfokomentarmladiodnosipapežotrocivzgojazdravstvo

A štekaš?

VEČ ...|5. 6. 2019
Kaj o novi pesmi pravi Nina Pušlar in kaj je novega v svetu glasbe?

Predstavljene skladbe: Jess Glynne & Jax Jones - One Touch; Nina Pušlar – Svet na dlani; Thomas Rhett - Center Point Road ft. Kelsea Ballerini; OneRepublic - Rescue Me; Katy Perry - Never Really Over; ZAYN & Becky G – Un mundo ideal; Bon Iver - U (Man Like); Shallow - Pentatonix; Naomi Scott – Speechless; Alec Benjamin – Death of a hero;

Kaj o novi pesmi pravi Nina Pušlar in kaj je novega v svetu glasbe?

Predstavljene skladbe: Jess Glynne & Jax Jones - One Touch; Nina Pušlar – Svet na dlani; Thomas Rhett - Center Point Road ft. Kelsea Ballerini; OneRepublic - Rescue Me; Katy Perry - Never Really Over; ZAYN & Becky G – Un mundo ideal; Bon Iver - U (Man Like); Shallow - Pentatonix; Naomi Scott – Speechless; Alec Benjamin – Death of a hero;

mladiglasbanovosti

A štekaš?

Kaj o novi pesmi pravi Nina Pušlar in kaj je novega v svetu glasbe?
Predstavljene skladbe: Jess Glynne & Jax Jones - One Touch; Nina Pušlar – Svet na dlani; Thomas Rhett - Center Point Road ft. Kelsea Ballerini; OneRepublic - Rescue Me; Katy Perry - Never Really Over; ZAYN & Becky G – Un mundo ideal; Bon Iver - U (Man Like); Shallow - Pentatonix; Naomi Scott – Speechless; Alec Benjamin – Death of a hero;
VEČ ...|5. 6. 2019
Kaj o novi pesmi pravi Nina Pušlar in kaj je novega v svetu glasbe?
Predstavljene skladbe: Jess Glynne & Jax Jones - One Touch; Nina Pušlar – Svet na dlani; Thomas Rhett - Center Point Road ft. Kelsea Ballerini; OneRepublic - Rescue Me; Katy Perry - Never Really Over; ZAYN & Becky G – Un mundo ideal; Bon Iver - U (Man Like); Shallow - Pentatonix; Naomi Scott – Speechless; Alec Benjamin – Death of a hero;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbanovosti

Ritem srca

VEČ ...|5. 6. 2019
Lucija Mihalinec in October Light

Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.

Lucija Mihalinec in October Light

Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Lucija Mihalinec in October Light
Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.
VEČ ...|5. 6. 2019
Lucija Mihalinec in October Light
Predstavili smo svežo pesem mlade kantavtorice Lucije Mihalinec, ki se nam je pridružila v studiju in nam zaupala nekaj o sebi in glasbi, ki jo ustvarja. Drug del oddaje smo posvetili hrvaški SKA zasedbi October Light in njihovem albumu Till The End.

V oddaji smo slišali: Hillsong Young And Free - This Is Living, Lucija Mihalinec - Kam Greš, October Light - Something Special (feat. Seekers Planet), October Light - Till The End, October Light - Reset (feat. Reese Roper), October Light - Release.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 6. 2019
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov

Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Pogovor o položaju družinskih zdravnikov

Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

zdravstvoinfomladi

Informativni prispevki

Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.
VEČ ...|5. 6. 2019
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Petra Stopar

zdravstvoinfomladi

Dogodki

VEČ ...|5. 6. 2019
Gumi defekt pred Divačo

Že v Postojni so nekateri radijci iz električnih presedlali na običajna navadna kolesa in zelo požrtvovalno spremljali osnovno ekipo proti cilji. Posebej zagrizene so bile Nataša, Urša in Lidija, je iz postanka v Divači poročal Matjaž. Tam je prišlo namreč do postanka ob drugem gumi defektu na letošnji poti, ki ga je doživel Blaž, ampak mojstrske roke janeza Rožmana so zadevo uredile kot bi trenil.

Gumi defekt pred Divačo

Že v Postojni so nekateri radijci iz električnih presedlali na običajna navadna kolesa in zelo požrtvovalno spremljali osnovno ekipo proti cilji. Posebej zagrizene so bile Nataša, Urša in Lidija, je iz postanka v Divači poročal Matjaž. Tam je prišlo namreč do postanka ob drugem gumi defektu na letošnji poti, ki ga je doživel Blaž, ampak mojstrske roke janeza Rožmana so zadevo uredile kot bi trenil.

srebrna diagonala slovenijemladi

Dogodki

Gumi defekt pred Divačo
Že v Postojni so nekateri radijci iz električnih presedlali na običajna navadna kolesa in zelo požrtvovalno spremljali osnovno ekipo proti cilji. Posebej zagrizene so bile Nataša, Urša in Lidija, je iz postanka v Divači poročal Matjaž. Tam je prišlo namreč do postanka ob drugem gumi defektu na letošnji poti, ki ga je doživel Blaž, ampak mojstrske roke janeza Rožmana so zadevo uredile kot bi trenil.
VEČ ...|5. 6. 2019
Gumi defekt pred Divačo
Že v Postojni so nekateri radijci iz električnih presedlali na običajna navadna kolesa in zelo požrtvovalno spremljali osnovno ekipo proti cilji. Posebej zagrizene so bile Nataša, Urša in Lidija, je iz postanka v Divači poročal Matjaž. Tam je prišlo namreč do postanka ob drugem gumi defektu na letošnji poti, ki ga je doživel Blaž, ampak mojstrske roke janeza Rožmana so zadevo uredile kot bi trenil.

Damjana Medved

srebrna diagonala slovenijemladi

Družinska kateheza

VEČ ...|4. 6. 2019
Ali otroci danes vero še sprejemajo?

V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.

Ali otroci danes vero še sprejemajo?

V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.

družbaduhovnostizobraževanjemladinaravaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Družinska kateheza

Ali otroci danes vero še sprejemajo?
V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.
VEČ ...|4. 6. 2019
Ali otroci danes vero še sprejemajo?
V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladinaravaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Karitas

VEČ ...|2. 6. 2019
Karitas stolne župnije Novo mesto

S tajnico Karitas stolne župnije Novo mesto Milko Jordan smo govorili predvsem o vključevanju mladih v karitativne dejavnosti. Vabljeni k poslušanju!

Karitas stolne župnije Novo mesto

S tajnico Karitas stolne župnije Novo mesto Milko Jordan smo govorili predvsem o vključevanju mladih v karitativne dejavnosti. Vabljeni k poslušanju!

mladi

Karitas

Karitas stolne župnije Novo mesto
S tajnico Karitas stolne župnije Novo mesto Milko Jordan smo govorili predvsem o vključevanju mladih v karitativne dejavnosti. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|2. 6. 2019
Karitas stolne župnije Novo mesto
S tajnico Karitas stolne župnije Novo mesto Milko Jordan smo govorili predvsem o vključevanju mladih v karitativne dejavnosti. Vabljeni k poslušanju!

Petra Stopar

mladi

Sobotna iskrica

VEČ ...|1. 6. 2019
O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah

Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.

O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah

Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.

mladiodnosiotrocivzgojaduhovnostdružba

Sobotna iskrica

O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah
Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.
VEČ ...|1. 6. 2019
O srebrni diagonali, Festivalu družin in pravljicah
Človek kar ne more verjeti: prvi junij ... Veseli so ga šolarji, saj ima v svojem skoraj koncu tudi začetek počitnic. Po njih bo to soboto zadišalo na Rakovniku. Čarna Mavrica se je oglasila tudi v Sobotno iskrico, ki je med drugim spregovorila še o pravljicah in Vroči župi ter o Srebrni diagonali, ki v našem radijskem imenu že danes vabi k darovanju. Sobotna iskrica: vabi k poslušanju.

Jure Sešek

mladiodnosiotrocivzgojaduhovnostdružba

Kolokvij

VEČ ...|31. 5. 2019
Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca

Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.

Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca

Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.

mladipogovorodnosištudentski dom JFG

Kolokvij

Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca
Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.
VEČ ...|31. 5. 2019
Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca
Eva, Jure in Žiga pripovedujejo o pestrem, raznolikem in zabavnem življenju v Študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani.

Marjan Bunič

mladipogovorodnosištudentski dom JFG

A štekaš?

VEČ ...|29. 5. 2019
Majske glasbene novosti

Predstavljene skladbe: Lady Antebellum – What if I never get over you; Vampire weekend – This life; Naomi Scott – Speechless (From Aladdin); Pentatonix – Waving through a window; Taron Egerton – Rocket man; James Arthur – Falling like the stars; Hillsong Young & Free – Every little thing;

Majske glasbene novosti

Predstavljene skladbe: Lady Antebellum – What if I never get over you; Vampire weekend – This life; Naomi Scott – Speechless (From Aladdin); Pentatonix – Waving through a window; Taron Egerton – Rocket man; James Arthur – Falling like the stars; Hillsong Young & Free – Every little thing;

mladiglasbanovosti

A štekaš?

Majske glasbene novosti
Predstavljene skladbe: Lady Antebellum – What if I never get over you; Vampire weekend – This life; Naomi Scott – Speechless (From Aladdin); Pentatonix – Waving through a window; Taron Egerton – Rocket man; James Arthur – Falling like the stars; Hillsong Young & Free – Every little thing;
VEČ ...|29. 5. 2019
Majske glasbene novosti
Predstavljene skladbe: Lady Antebellum – What if I never get over you; Vampire weekend – This life; Naomi Scott – Speechless (From Aladdin); Pentatonix – Waving through a window; Taron Egerton – Rocket man; James Arthur – Falling like the stars; Hillsong Young & Free – Every little thing;

Jure SešekJan Gerl

mladiglasbanovosti

Ritem srca

VEČ ...|29. 5. 2019
Festival Lumen in Jesus Culture in Bethel Music

Povabili smo slovaški festival Lumen, kamor se lahko odpeljete tudi s Katoliško mladino. Tam bo poleg pestrega dogajanja mogoče slišti kar nekaj popularnih imen sodobne krščanske glasbe - med njimi tudi mlajšo zasedbo kolektiva Hillsong - Hillsong Young & Free. Drug del oddaje pa tudi tokrat v znamenju tuje glasbe. Tadej Vindiš nam je tokrat predstavil nekaj novosti Jesus Culture in Bethel Music.

V oddaji smo slišali: Proper - Izgubljeni sin, Hillsong YOung & Free - Let Go, Kim Walker-Smith - Just Be, Phil Wickham and Chris Quilala - You Cannot Be Stopped, Bethel Music - Living Hope, Lindy Conant & The Circuit Riders - Driven By Love.

Festival Lumen in Jesus Culture in Bethel Music

Povabili smo slovaški festival Lumen, kamor se lahko odpeljete tudi s Katoliško mladino. Tam bo poleg pestrega dogajanja mogoče slišti kar nekaj popularnih imen sodobne krščanske glasbe - med njimi tudi mlajšo zasedbo kolektiva Hillsong - Hillsong Young & Free. Drug del oddaje pa tudi tokrat v znamenju tuje glasbe. Tadej Vindiš nam je tokrat predstavil nekaj novosti Jesus Culture in Bethel Music.

V oddaji smo slišali: Proper - Izgubljeni sin, Hillsong YOung & Free - Let Go, Kim Walker-Smith - Just Be, Phil Wickham and Chris Quilala - You Cannot Be Stopped, Bethel Music - Living Hope, Lindy Conant & The Circuit Riders - Driven By Love.

glasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Festival Lumen in Jesus Culture in Bethel Music
Povabili smo slovaški festival Lumen, kamor se lahko odpeljete tudi s Katoliško mladino. Tam bo poleg pestrega dogajanja mogoče slišti kar nekaj popularnih imen sodobne krščanske glasbe - med njimi tudi mlajšo zasedbo kolektiva Hillsong - Hillsong Young & Free. Drug del oddaje pa tudi tokrat v znamenju tuje glasbe. Tadej Vindiš nam je tokrat predstavil nekaj novosti Jesus Culture in Bethel Music.

V oddaji smo slišali: Proper - Izgubljeni sin, Hillsong YOung & Free - Let Go, Kim Walker-Smith - Just Be, Phil Wickham and Chris Quilala - You Cannot Be Stopped, Bethel Music - Living Hope, Lindy Conant & The Circuit Riders - Driven By Love.
VEČ ...|29. 5. 2019
Festival Lumen in Jesus Culture in Bethel Music
Povabili smo slovaški festival Lumen, kamor se lahko odpeljete tudi s Katoliško mladino. Tam bo poleg pestrega dogajanja mogoče slišti kar nekaj popularnih imen sodobne krščanske glasbe - med njimi tudi mlajšo zasedbo kolektiva Hillsong - Hillsong Young & Free. Drug del oddaje pa tudi tokrat v znamenju tuje glasbe. Tadej Vindiš nam je tokrat predstavil nekaj novosti Jesus Culture in Bethel Music.

V oddaji smo slišali: Proper - Izgubljeni sin, Hillsong YOung & Free - Let Go, Kim Walker-Smith - Just Be, Phil Wickham and Chris Quilala - You Cannot Be Stopped, Bethel Music - Living Hope, Lindy Conant & The Circuit Riders - Driven By Love.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbamladisodobna krščanska glasba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Sobotna iskrica

VEČ ...|25. 5. 2019
Maj, Mavrica, Šance in Šmarna gora

Ob devetih se je začela naša otroška oddaja, v kateri smo bili povezani s sodelavci, ki so, kot boste slišali, soboto preživeli na svežem zraku. Morda prinesejo tudi kakšno nagradno nalogo. Zagotovo pa je lepo knjižno nagrado prinesla Melita Košir, urednica Mavrice, ki nas je obiskala z majskimi temami.

Maj, Mavrica, Šance in Šmarna gora

Ob devetih se je začela naša otroška oddaja, v kateri smo bili povezani s sodelavci, ki so, kot boste slišali, soboto preživeli na svežem zraku. Morda prinesejo tudi kakšno nagradno nalogo. Zagotovo pa je lepo knjižno nagrado prinesla Melita Košir, urednica Mavrice, ki nas je obiskala z majskimi temami.

mladiotrocivzgojanarava

Sobotna iskrica

Maj, Mavrica, Šance in Šmarna gora
Ob devetih se je začela naša otroška oddaja, v kateri smo bili povezani s sodelavci, ki so, kot boste slišali, soboto preživeli na svežem zraku. Morda prinesejo tudi kakšno nagradno nalogo. Zagotovo pa je lepo knjižno nagrado prinesla Melita Košir, urednica Mavrice, ki nas je obiskala z majskimi temami.
VEČ ...|25. 5. 2019
Maj, Mavrica, Šance in Šmarna gora
Ob devetih se je začela naša otroška oddaja, v kateri smo bili povezani s sodelavci, ki so, kot boste slišali, soboto preživeli na svežem zraku. Morda prinesejo tudi kakšno nagradno nalogo. Zagotovo pa je lepo knjižno nagrado prinesla Melita Košir, urednica Mavrice, ki nas je obiskala z majskimi temami.

Jure Sešek

mladiotrocivzgojanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 5. 2019
Nagrada desetnica - Razstva ruskih ikon - Premiera filma o Grozdetu - Tekmovanje godb Krško

Letošnji prejemnik desetnice za najboljšo otroško ali mladinsko delo je Andrej Rozman Roza.V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava 85. ruskih ikon iz treh največjih ruskih muzejev.Danes je premiera filma o blaženem Alojziju Grozdetu z naslovom Srce se ne boji.V soboto, 25. maja, bo v Krškem tekmovanje pihalnih godb.

Nagrada desetnica - Razstva ruskih ikon - Premiera filma o Grozdetu - Tekmovanje godb Krško

Letošnji prejemnik desetnice za najboljšo otroško ali mladinsko delo je Andrej Rozman Roza.V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava 85. ruskih ikon iz treh največjih ruskih muzejev.Danes je premiera filma o blaženem Alojziju Grozdetu z naslovom Srce se ne boji.V soboto, 25. maja, bo v Krškem tekmovanje pihalnih godb.

film Alojzij GrozdeDavid Sipošrazstava ruskih ikon

Kulturni utrinki

Nagrada desetnica - Razstva ruskih ikon - Premiera filma o Grozdetu - Tekmovanje godb Krško
Letošnji prejemnik desetnice za najboljšo otroško ali mladinsko delo je Andrej Rozman Roza.V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava 85. ruskih ikon iz treh največjih ruskih muzejev.Danes je premiera filma o blaženem Alojziju Grozdetu z naslovom Srce se ne boji.V soboto, 25. maja, bo v Krškem tekmovanje pihalnih godb.
VEČ ...|24. 5. 2019
Nagrada desetnica - Razstva ruskih ikon - Premiera filma o Grozdetu - Tekmovanje godb Krško
Letošnji prejemnik desetnice za najboljšo otroško ali mladinsko delo je Andrej Rozman Roza.V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava 85. ruskih ikon iz treh največjih ruskih muzejev.Danes je premiera filma o blaženem Alojziju Grozdetu z naslovom Srce se ne boji.V soboto, 25. maja, bo v Krškem tekmovanje pihalnih godb.

Jože Bartolj

film Alojzij GrozdeDavid Sipošrazstava ruskih ikon

A štekaš?

VEČ ...|22. 5. 2019
O dogajanju na Evroviziji 2019 in nekaj novost s sveta glasbe

Predstavljene skladbe: Duncan Laurence – Arcade; Mahmood – Soldi; Sergey Lazarev – Scream; John Lundvik – Too late for love; Zala Kralj & Gašper Šantl – Sebi; James Bay – Break my heart right; Kacey Musgraves – Oh, what a world; P!nk feat. Chris Stapleton – Love me anyway; Passenger – Moon on the water;

O dogajanju na Evroviziji 2019 in nekaj novost s sveta glasbe

Predstavljene skladbe: Duncan Laurence – Arcade; Mahmood – Soldi; Sergey Lazarev – Scream; John Lundvik – Too late for love; Zala Kralj & Gašper Šantl – Sebi; James Bay – Break my heart right; Kacey Musgraves – Oh, what a world; P!nk feat. Chris Stapleton – Love me anyway; Passenger – Moon on the water;

mladiglasbaEvrovizija 2019

A štekaš?

O dogajanju na Evroviziji 2019 in nekaj novost s sveta glasbe
Predstavljene skladbe: Duncan Laurence – Arcade; Mahmood – Soldi; Sergey Lazarev – Scream; John Lundvik – Too late for love; Zala Kralj & Gašper Šantl – Sebi; James Bay – Break my heart right; Kacey Musgraves – Oh, what a world; P!nk feat. Chris Stapleton – Love me anyway; Passenger – Moon on the water;
VEČ ...|22. 5. 2019
O dogajanju na Evroviziji 2019 in nekaj novost s sveta glasbe
Predstavljene skladbe: Duncan Laurence – Arcade; Mahmood – Soldi; Sergey Lazarev – Scream; John Lundvik – Too late for love; Zala Kralj & Gašper Šantl – Sebi; James Bay – Break my heart right; Kacey Musgraves – Oh, what a world; P!nk feat. Chris Stapleton – Love me anyway; Passenger – Moon on the water;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbaEvrovizija 2019

Ritem srca

VEČ ...|22. 5. 2019
Novi singli Kirka Franklina

Tokrat smo se posvetili ameriškemu glasbeniku Kirku Franklinu in njegovim novim singlom, ki napovedujejo skorajšnji izid albuma Long Live Love.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Kirk Franklin - Love Theory, Kirk Franklin - OK, Kirk Franklin - Just For Me, Kirk Franklin - I Smile.

Novi singli Kirka Franklina

Tokrat smo se posvetili ameriškemu glasbeniku Kirku Franklinu in njegovim novim singlom, ki napovedujejo skorajšnji izid albuma Long Live Love.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Kirk Franklin - Love Theory, Kirk Franklin - OK, Kirk Franklin - Just For Me, Kirk Franklin - I Smile.

glasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Novi singli Kirka Franklina
Tokrat smo se posvetili ameriškemu glasbeniku Kirku Franklinu in njegovim novim singlom, ki napovedujejo skorajšnji izid albuma Long Live Love.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Kirk Franklin - Love Theory, Kirk Franklin - OK, Kirk Franklin - Just For Me, Kirk Franklin - I Smile.
VEČ ...|22. 5. 2019
Novi singli Kirka Franklina
Tokrat smo se posvetili ameriškemu glasbeniku Kirku Franklinu in njegovim novim singlom, ki napovedujejo skorajšnji izid albuma Long Live Love.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Kirk Franklin - Love Theory, Kirk Franklin - OK, Kirk Franklin - Just For Me, Kirk Franklin - I Smile.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbamladisodobna krščanska glasba

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2019
Pornografija: sram in odrezanost od ljudi

Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.

Pornografija: sram in odrezanost od ljudi

Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovorvzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.
VEČ ...|22. 5. 2019
Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosipogovorvzgojazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?

Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Lahko družina postane sveta?

Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

družbaduhovnostinfokomentarodnosimladiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.
VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfokomentarodnosimladiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2019
Film o Grozdetu

Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.

Film o Grozdetu

Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.

pogovordružbamladi

Informativni prispevki

Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.
VEČ ...|22. 5. 2019
Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.

Marta JerebičJože Bartolj

pogovordružbamladi

Duhovna misel

VEČ ...|22. 5. 2019
Logično. In pravično.

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15, 5)

Logično. In pravično.

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15, 5)

duhovnost

Duhovna misel

Logično. In pravično.
Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15, 5)
VEČ ...|22. 5. 2019
Logično. In pravično.
Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15, 5)

Gregor Čušin

duhovnost

Srečanja

VEČ ...|21. 5. 2019
Trpljenje zaradi odvisnosti od pornografije

Potem ko smo v prvi letošnji oddaji Srečanja spregovorili o odvisnosti od pornografije, sta bila tokrat z nami dva mlada, ki sta bila z nami pripravljena deliti svoje izkušnje in trpljenje zaradi te zasvojenosti. Povedala sta tudi, kako sta našla pot iz tunela tega zla.

Trpljenje zaradi odvisnosti od pornografije

Potem ko smo v prvi letošnji oddaji Srečanja spregovorili o odvisnosti od pornografije, sta bila tokrat z nami dva mlada, ki sta bila z nami pripravljena deliti svoje izkušnje in trpljenje zaradi te zasvojenosti. Povedala sta tudi, kako sta našla pot iz tunela tega zla.

družbamladipogovor

Srečanja

Trpljenje zaradi odvisnosti od pornografije
Potem ko smo v prvi letošnji oddaji Srečanja spregovorili o odvisnosti od pornografije, sta bila tokrat z nami dva mlada, ki sta bila z nami pripravljena deliti svoje izkušnje in trpljenje zaradi te zasvojenosti. Povedala sta tudi, kako sta našla pot iz tunela tega zla.
VEČ ...|21. 5. 2019
Trpljenje zaradi odvisnosti od pornografije
Potem ko smo v prvi letošnji oddaji Srečanja spregovorili o odvisnosti od pornografije, sta bila tokrat z nami dva mlada, ki sta bila z nami pripravljena deliti svoje izkušnje in trpljenje zaradi te zasvojenosti. Povedala sta tudi, kako sta našla pot iz tunela tega zla.

Marjana Debevec

družbamladipogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 5. 2019
Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri

V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.

Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri

V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri
V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.
VEČ ...|18. 5. 2019
Vabilo na Čarno Mavrico, o cebelah ter druzabni igri
V Sobotni iskrici smo predstavili Čarno Mavrico, festival, ki se bo na Rakovniku odvil prvega junija. Spoznali smo tudi projekt dijakinj Škofijske klasične gimnazije, ki so pripravile družabno igro na temeljih čebelarjenja. Prava tema za otroško oddajo pred svetovnim dnem čebel. Prisluhnite.

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Kolokvij

VEČ ...|17. 5. 2019
Veroizpoved - četrti del

V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

Veroizpoved - četrti del

V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

mladipogovorduhovnostveroizpoved

Kolokvij

Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|17. 5. 2019
Veroizpoved - četrti del
V analizi besedila veroizpovedi se tokrat ustavljamo ob vrstici (verujem) v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. O njej razmišlja frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostveroizpoved

Komentar Družina

VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

politikademokracijaevropaeu

Komentar Družina

Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Robert Petkovšek

politikademokracijaevropaeu

A štekaš?

VEČ ...|15. 5. 2019
Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

mladiglasba

A štekaš?

Intervju z Matejem Sedmakom
Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.
VEČ ...|15. 5. 2019
Intervju z Matejem Sedmakom
Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Jure SešekJan Gerl

mladiglasba

Ritem srca

VEČ ...|15. 5. 2019
15. Marijafest in novi album Martina Smitha

Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.

15. Marijafest in novi album Martina Smitha

Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.

glasbamladiMarijafestsodobna krščanska glasba

Ritem srca

15. Marijafest in novi album Martina Smitha
Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.
VEČ ...|15. 5. 2019
15. Marijafest in novi album Martina Smitha
Predstavili smo nekaj novih pesmi z letošnjega 15. Marijafesta, ki je preteklo soboto potekal na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili angleškemu glasbeniku in avtorju, nekdanjemu članu zasedbe Delirious!, Martinu Smithu in njegovemu najnovejšemu albumu Iron Lung.

V oddaji smo slišali: SPES - Marija pomočnica, Antonio Tkalec - Mariji predan, Dominik - Ponižno, Martin Smith - Iron Lung, Martin Smith - Everybody Is Broken, Martin Smith - Fires Gonna Fall, Martin Smith - Always Be My Love.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbamladiMarijafestsodobna krščanska glasba

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 5. 2019
Dnevi medgeneracijskega sožitja

V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.

Dnevi medgeneracijskega sožitja

V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.

kmetijstvopolitikavzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dnevi medgeneracijskega sožitja
V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.
VEČ ...|14. 5. 2019
Dnevi medgeneracijskega sožitja
V Medgeneracijski koaliciji Slovenije, ki jo poleg Zveze društev upokojencev Slovenije sestavljajo tudi Dijaška organizacija, Mladinski svet in Študentska organizacija Slovenije, ter tudi Kmetijsko gozdarska zbornica in še drugi pridruženi partnerji, od danes pa do četrtka na Gospodarskem razstavišču pripravljajo prve Dneve medgeneracijskega sožitja, katerih glavni namen je krepitev medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z aktualnimi družbenimi izzivi.

Robert Božič

kmetijstvopolitikavzgoja

Globine

VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Globine

O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.
VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Sveta maša

VEČ ...|12. 5. 2019
Prenos maše iz Kranjske Gore

Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

Prenos maše iz Kranjske Gore

Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

duhovnost

Sveta maša

Prenos maše iz Kranjske Gore
Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.
VEČ ...|12. 5. 2019
Prenos maše iz Kranjske Gore
Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

Janez Šimenc

duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|11. 5. 2019
Grad, balet in glasbena šola

Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

Grad, balet in glasbena šola

Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

mladiotrocipogovorvzgojaLjubljanski gradTanja PečenkobaletGlasbena šolaZavod sv. Stanislava

Sobotna iskrica

Grad, balet in glasbena šola
Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.
VEČ ...|11. 5. 2019
Grad, balet in glasbena šola
Sobotna iskrica je tokrat stopila v srednjeveški čas, med viteze in zmaje. Na Ljubljanskem gradu namreč tudi letos pripravljajo živahno dogajanje, ki vabi v časovni stroj. Naša otroška oddaja je gostila tudi Tanjo Pečenko in njene baletke, v zadnjem delu pa Glasbeno šolo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Vabi namreč k vpisu v novo šolsko glasbeno leto.

Jure Sešek

mladiotrocipogovorvzgojaLjubljanski gradTanja PečenkobaletGlasbena šolaZavod sv. Stanislava

Petkov večer

VEČ ...|10. 5. 2019
Mesec - maj

O najlepšem mesecu je misli zbrala Alenka Žibert.

Mesec - maj

O najlepšem mesecu je misli zbrala Alenka Žibert.

glasbamladinarava

Petkov večer

Mesec - maj
O najlepšem mesecu je misli zbrala Alenka Žibert.
VEČ ...|10. 5. 2019
Mesec - maj
O najlepšem mesecu je misli zbrala Alenka Žibert.

Marjan Bunič

glasbamladinarava

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2019
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč

V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč

V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.
VEČ ...|9. 5. 2019
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2019
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih

Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih

Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

družbaduhovnostinfoizobraževanjemladiodnosipogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.
VEČ ...|9. 5. 2019
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfoizobraževanjemladiodnosipogovorpolitikavzgojazdravstvo

A štekaš?

VEČ ...|8. 5. 2019
Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti

Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;

Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti

Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;

glasbamladiProper

A štekaš?

Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti
Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;
VEČ ...|8. 5. 2019
Pogovor s skupino Proper pred izidom albuma Naprej in nekaj majskih novosti
Predstavljene skladbe: Proper - Pesem o njej; Proper - Naprej; Proper - Ko rosi; Modrijani – Sreča je v naju; Diplo feat. Cam – So long; Shawn Mendes – If I can‘t have you;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

glasbamladiProper

Ritem srca

VEČ ...|8. 5. 2019
Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United

Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.

Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United

Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Ritem srca

Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United
Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.
VEČ ...|8. 5. 2019
Vabili ter 2. del predstavitve albuma Hillsong United
Opomnili smo vas na rok za oddajo prijav na Ritem srcaa 2019 - ta je 15. maj, ter povabili na dva dogodka: SKG večer na Rakovniku v Ljubljani s skupino Veselje z Radencov in na 15. Marijafest, ki bo to soboto na Ptujski gori. Drug del oddaje pa smo namenili nadaljevanju predstavitve novega albuma skupine Hillsong United.

V oddaji smo slišali: Skupina Veselje in p. Janez Ferlež - Marija, Kraljjica milosti, Dominik - Marija išče Kristusov obraz, Matjaž in Kristina - Vse kar se zgodi, Hillsong United - Starts And Ends, Hillsong United - Holy Ground, Hillsong United - Another In The Fire, Hillsong United - Good Grace.

Andrej Jerman

duhovnostglasbamladisodobna krščanska glasba

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 5. 2019
Vzgoja za spolnost

V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Vzgoja za spolnost

V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

družbaodnosipogovor

Družinska kateheza

Vzgoja za spolnost
V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.
VEČ ...|7. 5. 2019
Vzgoja za spolnost
V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 6. 2019
o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostnebeško kraljestvosveto pismoizobraževanje

Moja zgodba

VEČ ...|9. 6. 2019
V begunstvo maja 1945

V Moji zgodbi smo se vrnili v maj 1945, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski narod, začrtal usodo mnogih posameznikov in Slovenijo v svetu okrepil s tisoči rojakov, ki so nadvse ljubili svojo domovino, a so se od nje za vselej poslovili. Nekateri med njimi so svoje doživljanje poti skozi predor Ljubelj, negotovost na Vetrinjskem polju, vračanje najbližjih, pogled na nevidni zid, ki zrasel na grebenu Karavank in leta v begunskih taboriščih prelili na papir. Za vas smo izbrali esej Alojzija Ambrožiča Moj maj, meditacijo Milene Šoukal Privid trojanskega konja na prelazu in črtico Bazilija Albina Valentina Moj brat.

V begunstvo maja 1945

V Moji zgodbi smo se vrnili v maj 1945, ki je neizbrisno zaznamoval slovenski narod, začrtal usodo mnogih posameznikov in Slovenijo v svetu okrepil s tisoči rojakov, ki so nadvse ljubili svojo domovino, a so se od nje za vselej poslovili. Nekateri med njimi so svoje doživljanje poti skozi predor Ljubelj, negotovost na Vetrinjskem polju, vračanje najbližjih, pogled na nevidni zid, ki zrasel na grebenu Karavank in leta v begunskih taboriščih prelili na papir. Za vas smo izbrali esej Alojzija Ambrožiča Moj maj, meditacijo Milene Šoukal Privid trojanskega konja na prelazu in črtico Bazilija Albina Valentina Moj brat.

Jože Bartolj

Milena ŠoukalAlojzij AmbrožičBazilij Albin Valentin

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Mateja Subotičanec

zgodovinadružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 6. 2019
Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Tanja Dominko

družbapolitikašolstvo

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 6. 2019
Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom

V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.

Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom

V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.

Damijana Medved

bolniško maziljenjebolnikiJezusduhovna oskrba bolnikovSveta Trojica

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Iz naših krajev

VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Alen Salihović

družbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|15. 6. 2019
Tvoj da naj bo - da!

Tudi ne prisegaj pri svoji glavi, ker ne moreš ne enega lasu napraviti belega ali črnega. (Mt 5, 36)

Tvoj da naj bo - da!

Tudi ne prisegaj pri svoji glavi, ker ne moreš ne enega lasu napraviti belega ali črnega. (Mt 5, 36)

Gregor Čušin

duhovnost