V oddaji smo gostili Jano Lampe, ki je predstavila aktualne projekte Slovenske Karitas v Afriki.

V oddaji smo zbrali glavne poudarke preteklega tedna v naši krajevni Cerkvi.

Tudi Slovenska Karitas z mnogimi projekti poaga slovenskim misijonarjem v svetu. Tokrat smo spoznali košček dela v Ruandi. S. Anka Burher je spregovorila o svojih odločitvi za misijone in o zdravstvenem delu v Afriki.

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

Slovenski zbor Korotan iz Clevelanda je na letnem koncertu obeležil 20-letnico zborovodstva Janeza Sršena, v oddaji ste lahko slišali delček pogovora z njim iz našega arhiva, prav tako arhivski je bil posnetek pogovora z misijonarjem, pesnikom in prevajalcem p. dr. Vladimirjem Kosom, našim rojakom na Japonskem, ki danes praznuje 95. rojstni dan.

Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.

Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Z nami je bil Stane Kerin z Madagaskarja, oktober pa je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec, tudi o tem v tokratni oddaji.

Z besedami naših misijonark in misiijonarjev smo odšli v Mozambik, na Madagaskar in v Etiopijo. V vsakem izmed pisem je bila tudi tokrat zahvala, v besedah vseh se je skrivala prošnja z pomoč ...

V kratkem pogvoru s tremi prostovoljci smo spoznali načrte za njihovo delo med ubogimi v Kalkuti. Povabili so na dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo prav z mislijo na pomoč najbolj ubogim.

Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Slovenec, ki je preživel mladost v ZDA, študiral na vojaški akademiji, služil vojsko, danes pa misijonari v Rusiji. Jezuit p. Janez Sever je bil naš gost.

Najdlje smo se zadržali v Ugandi. S. urša marinčič je znova optimistično pogledala na svet okoli sebe in predstavila delo sester v odmaknjenem delu te afriške dežele.

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

V oddaji Spoznanje več predsodek manj smo gostili klaretinca mag. Branka Cestnika. Teme pogovora na Velikonočni ponedeljek so bile seveda povezane s pranovanjem največjega krščanskega praznika Velike noči. Najprej smo omenili odmeve na Radijski misijon in razmišljali o tem, da je za vsake doživete praznike potrebna duhovna priprava. V nadaljevanju pogovora pa smo se med drugimi dotaknili tudi nesrečnega požara v katedrali Notre Dame v Parizu.

Oglasili so se naši misijonarji in prek pisem voščili vsem poslušalcem Radia Ognjišče in vsem, ki zanje molijo in jih podpirajo. Slišali smo voščila, zahvale in poročila iz Ugande, Madagaskarja in Venezuele.

Kolokvij na veliki petek prinaša predvsem razmislek - ob odlomkih iz našega radijskega misijona Cerkev je mlada ter ob primerni glasbi.

O misijonih, pravem razumevanju njihovega poslanstva in o podobi pristnega kristjana, ki naj bi s svojim zgledom drugim kazal smer življenja je v pismu razmišljal misijonar na Madagaskarju.

Na cvetno nedeljo ob zaključku Radijskega misijona smo prenašali slovesnost iz novomeške stolnice, ki jo je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan ob somaševanju stolnega prošta in generalnega vikarja Božidarja Metelka, župnika in dekana Silvestra Fabijana ter duhovnika Jožeta Ognjička. Pel je stolni zbor Ignacija Hladnika pod vodstvom prof. Barbare Lotrič, na orglah je zbor spremljala Petra Slak.

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.

Ob naslovu sedmega dne radijskega misijona Bil sem izgubljen in Si me našel je v Drugem pogledu razmišljal župnik župnij Lovrenc in Puščava Damjan Mlinarič. Opisal je svojo izkušnjo vere.

V oddaji smo poročali o misijonski nedelji v Župniji Ljubljana – Šentvid, krepitvi železniške infrastrukture v Kočevju, novi čistilni napravi v mariborskem Henklu, širjenju kolesarskih poti v Mestni občini Celje in projektu Semenjalnica, ki je zgled na področju prehranske varnosti.

V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.

Maševal je bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.

Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.

Ob naslovu šestega dne radijskega misijona Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja.

Sveto mašo ob 6. dnevu radijskega misijona je daroval bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.

Ob naslovih Tudi jaz bom enkrat star in V primerjavi z drugimi sem kar v redu sta potekala pogovorna večera v sklopu 14. radijskega misijona (v sredo in četrtek). Zbrali smo nekaj utrinkov in izjav gostov.

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Maševal je Dr. Roman Globokar, vodja Urada za univerzitetno pastoralo. Pel in igral je Stična band.

O spovedi in pomenu podobe Boga so se pogovarjali mladi (Ana Vanessa Bogataj, Frama; Nikolaj Candellari, Skupnost Emanuel; Martin Robba, Mladi odrasli za Kristusa) in kapucin br. Jaro Knežević.

Drugi pogled na temo Priprava na spokorno bogoslužje je pripravil salezijanec Miroslav Simončič.

Osrednji misijonski nagovor lahko poslušamo tudi kot pripravo na sveto spoved. Misijonar poudarja, da mora človek obrniti pogled k Bogu, ne pa biti zazrt v lasten popek. »Žalost je pogled obrnjen k sebi, veselje pa pogled obrnjen k Bogu.«

O mladostni podobi Cerkve in o tem, da smo lahko mladi v srcu tudi če smo že v letih. Sestra Božena Kutnar in sestra Marjeta Pia Cevc sta z nami delili tudi svojo osebno izkušnjo.

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

O mladostni podobi Cerkve in o tem, da smo lahko mladi v srcu tudi če smo že v letih. Sestra Božena Kutnar in sestra Marjeta Pia Cevc sta z nami delili tudi svojo osebno izkusnjo.

Maševal je p. Christian Gostečnik, pel pa pevski zbor Mladost, pesem, prijateljstvo.

Lepo je videti mladega človeka, ko zaživi svojo vero in je lep zaradi preroške vizije, ki jo vidi. Kako bo svoje življenje daroval. Star človek pa je lep, ker je že zapisano na njem, kako se je to zgodilo.

Ob naslovu četrtega dne radijskega misijona Tudi jaz bom enkrat star ali poljubiti svoja leta, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Božena Kutnar.

Cerkev je mlada, mladi pa so neposredni in ne prenesejo hinavščine. To sta dve misli iz pogovornih misijonskih večerov. Ponedeljkov je potekal pod naslovom Ali je bil Jezus najstnik?, torkov pa Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov? Povzeli smo nekaj kratkih utrinkov.

Prisluhnili ste komentarju našega sodelavca o radijskemu misijonu, ki je tudi za radijce posvečen čas, vrhunec našega poslanstva, pri katerem se trudimo, da prihaja do poslušalcev dobro.

Misijonarju p. Branku Cestniku so se v pogovoru pridružili predstavniki Mladih za zedinjen svet Ana Magister, Ana Praprotnik, Tina Šlajpah in Miha Čater. Kljub škandalom v Cerkvi je dovolj prostora za oznanjanje veselja, ali še bolje: ravno zaradi škandalov je oznanjanje veselja še bolj potrebno in pomembno. Tako se borimo proti cinizmu ali malodušju, ki lahko mnoge oddaljita od Cerkve in vplivata na našo vero.

Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovaral župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.

Maševal je Branko Balažic, župnik na Trsteniku. Pela je skupina Tvoj glas.

Klaretinec p. Branko Cestnik meni, da je prav potreba po ohranjanju lepe fasade na račun notranje snage botrovala prikrivanju spolnih zlorab v Cerkvi, o katerih je nedvomno treba govoriti. Po eni strani ne bo šlo brez dramatičnih potez, brez ostrih besed, brez spopada različnih pogledov in pristopov; po drugi pa moramo varovati edinost Cerkve. Pred nami ni zgolj bitka za odpravo spolnih zlorab v duhovniških vrstah, pred nami je velika bitka zoper duha nečistosti, ki se zdi, da je zapopadel vso zahodno civilizacijo. To je duhovna bitka, v katero smo poklicani vsi. A če rečemo, da ni možno upati na sonce oziroma na ozdravitev Cerkve, nismo resnično verni, nismo Kristusovi.

Če je namen viteza teme ločevati ljudi od Boga, drug od drugega in nenazadnje od samega sebe, potem mu s škandali kar uspeva. Pohujšanja in škandali zares odbijajo in predvsem zamajejo ljudi, katerih vera in poučenost o Bogu sta na tehtnici. A vendar nikoli dovoliti, da te škandal odvrne od Cerkve, ne dovoliti, da slabe zgodbe zameglijo velika Božja dela. Če bi Cerkev vodil človek, bi že zdavnaj potonila. Mi imamo Jezusa na čolnu Cerkve, ki drži za krmilo. Ne bomo potonili.