Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 6. 2019
Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

kmetijstvokomentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

Kmetje napovedali proteste
Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.
VEČ ...|2. 6. 2019
Kmetje napovedali proteste
Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Robert Božič

kmetijstvokomentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Družina

VEČ ...|9. 5. 2019
Z napevom ljubezni

Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Z napevom ljubezni

Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

komentarduhovnostmesec maj

Komentar Družina

Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
VEČ ...|9. 5. 2019
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Berta Golob

komentarduhovnostmesec maj

Za življenje

VEČ ...|26. 5. 2018
Za notranjo oporo v življenju - dr. Karel Gržan

Izteka se mesec maj, ki je po mnenju mnogih sicer najlepši, a je lahko zaradi zgoščenih obveznosti lahko zelo zahteven. V premislek, kje in kako pridobiti moči za napore, ki nas čakajo do tako težko pričakovanih počitnic in dopustov, je v oddaji »Za življenje« spregovoril p. Karel Gržan.

Za notranjo oporo v življenju - dr. Karel Gržan

Izteka se mesec maj, ki je po mnenju mnogih sicer najlepši, a je lahko zaradi zgoščenih obveznosti lahko zelo zahteven. V premislek, kje in kako pridobiti moči za napore, ki nas čakajo do tako težko pričakovanih počitnic in dopustov, je v oddaji »Za življenje« spregovoril p. Karel Gržan.

Za življenje

Za notranjo oporo v življenju - dr. Karel Gržan
Izteka se mesec maj, ki je po mnenju mnogih sicer najlepši, a je lahko zaradi zgoščenih obveznosti lahko zelo zahteven. V premislek, kje in kako pridobiti moči za napore, ki nas čakajo do tako težko pričakovanih počitnic in dopustov, je v oddaji »Za življenje« spregovoril p. Karel Gržan.
VEČ ...|26. 5. 2018
Za notranjo oporo v življenju - dr. Karel Gržan
Izteka se mesec maj, ki je po mnenju mnogih sicer najlepši, a je lahko zaradi zgoščenih obveznosti lahko zelo zahteven. V premislek, kje in kako pridobiti moči za napore, ki nas čakajo do tako težko pričakovanih počitnic in dopustov, je v oddaji »Za življenje« spregovoril p. Karel Gržan.

Mateja Feltrin Novljan

Komentar tedna

VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Komentar tedna

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.
VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|6. 12. 2019
Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Blaž Lesnik

naravaastronomijatemno nebosvetlobno onesnaženje

Pogovor o

VEČ ...|4. 12. 2019
Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Zunajsodno pobite žrtve revolucije

Članice »Partnerstva za mir in spravo v resnici« so nedavno v Ženevi na uradu Združenih narodov za človekove pravice prvič v zgodovini samostojne Slovenije opozorile na problem zunajsodno pobitih žrtev revolucije. Članice partnerstva so: Nova slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave in Komisija Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference, zato so o tem poročilu in o tem, kaj so v njem zapisali povedali Peter Sušnik, Janez Juhant in p. Tadej Strehovec. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

zgodovinapolitikarevolucijapoboji

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Dogodki

VEČ ...|28. 11. 2019
Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|6. 12. 2019
Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik: Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Če mislimo z varstvom okolja resno, potem moramo vedeti, da do zrelejšega načina gospodarjenja in življenja ne bomo prišli brez prehoda iz družbe vrednostnih papirjev v družbo vrednot, od proizvodnje materialnih dobrin k proizvodnji blagostanja, od konzumizma h humanizmu, od ekonomije oskrbe k ekonomiji samooskrbe, od ropanja narave k bolj »pasivnemu«, duhovnemu odnosu do nje, od globalizacije k regionalizmu, od veletehnike k tehniki po meri človeka in narave.O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Hubert Požarnik

komentardružbanarava

O klasiki drugače

VEČ ...|8. 12. 2019
Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

glasbaizobraževanjekulturaduhovnost

Luč v temi

VEČ ...|8. 12. 2019
Mozaik novic ob mednarodnem dnevu invalidov

3. decembra smo obeleževali mednarodni dan invalidov. To je bila priložnost za pogled na položaj invalidov v naši družbi. V oddaji smo med drugim slišali poslanico Sveta za invalide RS. Veseli smo tudi plakete Socialne zbornice Slovenije, ki jo je tokrat prejel Brane But in odprtja razstave o prvi šoli za slepe in slabovidne v Sloveniji v Slovenskem šolskem muzeju.

Mozaik novic ob mednarodnem dnevu invalidov

3. decembra smo obeleževali mednarodni dan invalidov. To je bila priložnost za pogled na položaj invalidov v naši družbi. V oddaji smo med drugim slišali poslanico Sveta za invalide RS. Veseli smo tudi plakete Socialne zbornice Slovenije, ki jo je tokrat prejel Brane But in odprtja razstave o prvi šoli za slepe in slabovidne v Sloveniji v Slovenskem šolskem muzeju.

Sonja Pungertnik

družba

Moja zgodba

VEČ ...|8. 12. 2019
Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Dr. Jože Dežman in dr. Matija Ogrin o pokopališču na Orlovem vrhu

V oddaji Moja zgodba sta sodelovala Predsednik komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman in predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin. Govorili smo o sondiranjih vojaškega pokopališča slovenskih domobrancev na Orlovem vrhu v Ljubljani, ki je pokazalo, da so posmrtni ostanki, na sicer oskrunjenem pokopališču, še vedno prisotni.

Jože Bartolj

pogovorJože DežmanMatija OgrinOrlov vrh grobišče

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestanslovenski mučencispomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan