Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 3. 2025
Koncert v knjižnici Frančiškanskega samostana na Tromostovju

Obeta se nam zanimiv dogodek. APZ sv. Cecilije bo s koncertom Odmevi starodavne knjižnice v ponedeljek, 24. 3., ob 20.00 nastopil v Frančiškanski knjižnici v župniji Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani. O njem je spregovoril dirigent in umetniški vodja Miha Zupanc Kovač.

Koncert v knjižnici Frančiškanskega samostana na Tromostovju

Obeta se nam zanimiv dogodek. APZ sv. Cecilije bo s koncertom Odmevi starodavne knjižnice v ponedeljek, 24. 3., ob 20.00 nastopil v Frančiškanski knjižnici v župniji Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani. O njem je spregovoril dirigent in umetniški vodja Miha Zupanc Kovač.

kulturaglasbaMiha Zupanc KovačAPZ sv. CecilijeFrančiškanska knjižnica Tromostovje

Kulturni utrinki

Koncert v knjižnici Frančiškanskega samostana na Tromostovju

Obeta se nam zanimiv dogodek. APZ sv. Cecilije bo s koncertom Odmevi starodavne knjižnice v ponedeljek, 24. 3., ob 20.00 nastopil v Frančiškanski knjižnici v župniji Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani. O njem je spregovoril dirigent in umetniški vodja Miha Zupanc Kovač.

VEČ ...|21. 3. 2025
Koncert v knjižnici Frančiškanskega samostana na Tromostovju

Obeta se nam zanimiv dogodek. APZ sv. Cecilije bo s koncertom Odmevi starodavne knjižnice v ponedeljek, 24. 3., ob 20.00 nastopil v Frančiškanski knjižnici v župniji Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani. O njem je spregovoril dirigent in umetniški vodja Miha Zupanc Kovač.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMiha Zupanc KovačAPZ sv. CecilijeFrančiškanska knjižnica Tromostovje

Luč v temi

VEČ ...|9. 3. 2025
Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

VEČ ...|9. 3. 2025
Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 1. 2025
Na Hrvaškem novo gospodarsko združenje rojakov

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.

Na Hrvaškem novo gospodarsko združenje rojakov

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.

družbarojakikulturagospodarstvo

Slovencem po svetu in domovini

Na Hrvaškem novo gospodarsko združenje rojakov

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.

VEČ ...|23. 1. 2025
Na Hrvaškem novo gospodarsko združenje rojakov

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturagospodarstvo

Naš gost

VEČ ...|18. 1. 2025
Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

spominživljenjeLavričeva knjižnicaMostbranjeknjigehoja

Naš gost

Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

VEČ ...|18. 1. 2025
Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Damijana Medved

spominživljenjeLavričeva knjižnicaMostbranjeknjigehoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 1. 2025
Dokumentarni film 250 let NUK

16. januarja (četrtek zvečer) bo na TV SLO 1 ob 21.00 premierno predvajanje dokumentarnega filma, ki je nastal ob 250-letnici naše osrednje Narodne in univerzitetne knjižnice. Gost je bil režiser in scenarist Amir Muratović.

Dokumentarni film 250 let NUK

16. januarja (četrtek zvečer) bo na TV SLO 1 ob 21.00 premierno predvajanje dokumentarnega filma, ki je nastal ob 250-letnici naše osrednje Narodne in univerzitetne knjižnice. Gost je bil režiser in scenarist Amir Muratović.

kulturafilmAmir MuratovićNUK CCL250 let Narodne in univerzitetne knjižnice

Kulturni utrinki

Dokumentarni film 250 let NUK

16. januarja (četrtek zvečer) bo na TV SLO 1 ob 21.00 premierno predvajanje dokumentarnega filma, ki je nastal ob 250-letnici naše osrednje Narodne in univerzitetne knjižnice. Gost je bil režiser in scenarist Amir Muratović.

VEČ ...|15. 1. 2025
Dokumentarni film 250 let NUK

16. januarja (četrtek zvečer) bo na TV SLO 1 ob 21.00 premierno predvajanje dokumentarnega filma, ki je nastal ob 250-letnici naše osrednje Narodne in univerzitetne knjižnice. Gost je bil režiser in scenarist Amir Muratović.

Jože Bartolj

kulturafilmAmir MuratovićNUK CCL250 let Narodne in univerzitetne knjižnice

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 1. 2025
Utrip dneva dne 4. 1.

  • Nadškof Zore hvaležen trikraljevskim kolednikom, ker prinašajo ljudem Jezusa.
  • V veljavi novela o preiskovalni komisiji, s katero želi koalicija zaščititi Goloba.
  • Zgodovinar Emeršič: o zaskrbljujočih zgodovinskih vzporednice s koncem II. svetovne vojne.
  • Bolniki s krvnimi raki pogosto izpostavljeni zelo agresivnemu zdravljenju.
  • V letošnjem letu bi se lahko začela gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice.
  • V Slovenijo prispelo še drugo transportno letalo Spartan.
  • ŠPORT: Na veleslalomu v Kranjski Gori zmagala Sara Hector, Neja Dvornik osma.
  • Vreme: Danes še večinoma jasno. Jutri se bo pooblačilo, na zahodu popoldne rahel dež.

Utrip dneva dne 4. 1.

  • Nadškof Zore hvaležen trikraljevskim kolednikom, ker prinašajo ljudem Jezusa.
  • V veljavi novela o preiskovalni komisiji, s katero želi koalicija zaščititi Goloba.
  • Zgodovinar Emeršič: o zaskrbljujočih zgodovinskih vzporednice s koncem II. svetovne vojne.
  • Bolniki s krvnimi raki pogosto izpostavljeni zelo agresivnemu zdravljenju.
  • V letošnjem letu bi se lahko začela gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice.
  • V Slovenijo prispelo še drugo transportno letalo Spartan.
  • ŠPORT: Na veleslalomu v Kranjski Gori zmagala Sara Hector, Neja Dvornik osma.
  • Vreme: Danes še večinoma jasno. Jutri se bo pooblačilo, na zahodu popoldne rahel dež.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 4. 1.
  • Nadškof Zore hvaležen trikraljevskim kolednikom, ker prinašajo ljudem Jezusa.
  • V veljavi novela o preiskovalni komisiji, s katero želi koalicija zaščititi Goloba.
  • Zgodovinar Emeršič: o zaskrbljujočih zgodovinskih vzporednice s koncem II. svetovne vojne.
  • Bolniki s krvnimi raki pogosto izpostavljeni zelo agresivnemu zdravljenju.
  • V letošnjem letu bi se lahko začela gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice.
  • V Slovenijo prispelo še drugo transportno letalo Spartan.
  • ŠPORT: Na veleslalomu v Kranjski Gori zmagala Sara Hector, Neja Dvornik osma.
  • Vreme: Danes še večinoma jasno. Jutri se bo pooblačilo, na zahodu popoldne rahel dež.
VEČ ...|4. 1. 2025
Utrip dneva dne 4. 1.
  • Nadškof Zore hvaležen trikraljevskim kolednikom, ker prinašajo ljudem Jezusa.
  • V veljavi novela o preiskovalni komisiji, s katero želi koalicija zaščititi Goloba.
  • Zgodovinar Emeršič: o zaskrbljujočih zgodovinskih vzporednice s koncem II. svetovne vojne.
  • Bolniki s krvnimi raki pogosto izpostavljeni zelo agresivnemu zdravljenju.
  • V letošnjem letu bi se lahko začela gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice.
  • V Slovenijo prispelo še drugo transportno letalo Spartan.
  • ŠPORT: Na veleslalomu v Kranjski Gori zmagala Sara Hector, Neja Dvornik osma.
  • Vreme: Danes še večinoma jasno. Jutri se bo pooblačilo, na zahodu popoldne rahel dež.

Radio Ognjišče

infonovice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 1. 2025
Gradnja Nuk 2 v letu 2025?

Odgovorni pravijo, da bi se gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice končno lahko začela v tem letu.

Gradnja Nuk 2 v letu 2025?

Odgovorni pravijo, da bi se gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice končno lahko začela v tem letu.

kulturaNUK 2

Kulturni utrinki

Gradnja Nuk 2 v letu 2025?

Odgovorni pravijo, da bi se gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice končno lahko začela v tem letu.

VEČ ...|3. 1. 2025
Gradnja Nuk 2 v letu 2025?

Odgovorni pravijo, da bi se gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice končno lahko začela v tem letu.

Jože Bartolj

kulturaNUK 2

Iz naših krajev

VEČ ...|28. 12. 2024
Ljubljana, Postojna, Velike Lašče

Poročali smo o nadaljevanju prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, arheoloških odkritjih na območju predvidene gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, poslovnih rezultatih in dogajanju v Postojnski jami ter o pripravi in značilnostih božičnega kruha. 

Ljubljana, Postojna, Velike Lašče

Poročali smo o nadaljevanju prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, arheoloških odkritjih na območju predvidene gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, poslovnih rezultatih in dogajanju v Postojnski jami ter o pripravi in značilnostih božičnega kruha. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Ljubljana, Postojna, Velike Lašče

Poročali smo o nadaljevanju prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, arheoloških odkritjih na območju predvidene gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, poslovnih rezultatih in dogajanju v Postojnski jami ter o pripravi in značilnostih božičnega kruha. 

VEČ ...|28. 12. 2024
Ljubljana, Postojna, Velike Lašče

Poročali smo o nadaljevanju prenove glavne stavbe ljubljanskega kliničnega centra, arheoloških odkritjih na območju predvidene gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice, poslovnih rezultatih in dogajanju v Postojnski jami ter o pripravi in značilnostih božičnega kruha. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|16. 7. 2025
Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|15. 7. 2025
Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Življenje je darilo

Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?

Tadej Sadar

Spominjamo se

VEČ ...|16. 7. 2025
Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|16. 7. 2025
Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 7. 2025
Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Radio Ognjišče