V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledile so prve večernice praznika apostolov Petra in Pavla. Nadaljevali smo s petimi litanijami Matere Božje, saj smo danes častili Marijino brezmadežno Srce. Z litanijami smo prosili za letošnja novomašnika in za vse duhovnike jubilante. Zadnje dejanje je Radijska kateheza. Kateheza vsake četrte sobote je letos posvečena sv. Frančišku Asiškemu. Tokrat je naš gost p. dr. Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda. Spregovoril je o odnosu sv. Frančiška do Cerkve, do duhovnikov in liturgije. Vse nas vabi, naj gradimo Cerkev od znotraj, to je, s ponižnostjo in spoštovanjem in naj za svoje vzamemo besede sv. Ciprijana: Kdor nima Cerkve za mater, ne more imeti Boga za Očeta.

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

Slišali ste duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledile so prve nedeljske večernice. Nadaljevali smo s petimi litanijami Srca Jezusovega, s katerimi smo prosili za bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza. Lurški kaplan in letošnji zlatomašnik msgr. Miro Šlibar je pripravil razmišljanje ob zadnji okrožnici papeža Frančiška Ljubil nas je. Del kateheze smo namenili tudi njemu osebno in njegovim spominom na 50 let duhovništva in služenja bolnikom.

Lurški kaplan in letošnji zlatomašnik g. Miro Šlibar je pripravil razmišljanje ob zadnji okrožnici papeža Frančiška Ljubil nas je. Del kateheze smo namenili tudi njemu osebno in njegovim spominom na 50 let duhovništva in služenja bolnikom. 

Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil ob prazniku Svete Trojice nadškof Marjan Turnšek. Sledile so prve praznične večernice. Nadaljevali smo s petimi litanijami Srca Jezusovega, s katerimi smo prosili za mir na svetu. Zadnje dejanje je Radijska kateheza, s katero smo v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je bil brat Miran Špelič.

Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.