Novice iz življenja Cerkve dne 14. 5.

• Papež včeraj z obiskom presenetil generalno hišo avguštincev - z njimi je maševal in obedoval
• Umetniška dela Jošta Snoj z Božjim pogledom osvetljujejo zlo dejanj Hude jame in Macesnove gorice
• Komentar pobude Eden izmed nas na zbiranje podpisov za splav
• Verske skupnosti v Sloveniji na že tretjem skupnem srečanju.

Mozaik dneva dne 13. 5.

• Nadškof Jurkovič: papež dobro pozna Banado, zlasti področje Baragovega misijona.
• SDS za razpravo o hrambi posmrtnih ostankov iz Jame pod Macesnovo gorico
• Geoplin in alžirski Sonatrach podaljšala pogodbo o dobavi zemeljskega plina.
• Vreme: Ponoči bo delno jasno. Jutri bo sončno z nekaj kopaste oblačnosti nad hribi.

Utrip dneva dne 20. 4.

• Papež Frančišek z osrednjega balkona vatikanske bazilike: Blagoslovljeno veliko noč!
• Slovenski škofje ob največjem krščanskem prazniku poudarjali sporočilo upanja.
• Velikonočna nabirka za kristjane na Bližnjem vzhodu letos dobila še posebno težo.
• Sveti oče zasebno sprejel ameriškega podpredsednika Jamesa Davida Vancea.
• Kardinal Franc Rode za Radio Ognjišče o nujnosti ureditve odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo.
• Geodetska uprava: Lani za 20 odstotkov manj nepremičninskih poslov kot leto prej.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Utrip dneva dne 29. 12.

• Papež pred opoldansko molitvijo o sveti družini kot vzoru za vsako družino.
• Odprta že tretja sveta vrata in sicer v lateranski baziliki.
• Sveto leto danes začenjamo tudi po škofijah; dopoldne sveti maši že v Kopru in Murski soboti.
• Cerkev si želi čimprejšnje, trajne in dostojne rešitve za pokop umorjenih iz jame pod Macesnovo gorico.
• S 1. januarjem se začenja uveljavitev novega plačnega sistema za javni sektor.
• Odkritje spominske plošče generalu Maistru in krstna izvedba njegove pesmi v Mengšu.
• Na Hrvaškem prvi krog predsedniških volitev. Aktualni predsednik Milanović absolutni favorit za nov mandat.
• Vreme: Še bo jasno in hladno, dopoldne po nižinah megla.

Stanislav Glažar o delu vodnika in o dediščini Postojnske jame

Postojnska jama navdušuje z uprizoritvijo živih jaslic. Pred odprtjem podoživljanja brezčasne božične zgodbe, ki se dogaja v najlepših podzemnih dvoranah Postojnske jame, smo ponovili pogovor s Stanislavom Glažarjem, upokojenim jamskim vodnikom, ki je jami (in v njej) pustil velik del svojega življenja - dvainštirideset let. 

Malečnik, Murska Sobota, Mežica, Škocjan, Ljubljana

Poročali smo o boju zoper prekarnost na Dolenjskem, krajši pričakovani življenjski dobi Pomurcev, adventnem dogajanju v župniji Malečnik, prazničnem mesecu na Slovenskih železnicah, 30. obletnici konca rudarjenja pod Peco in 20-letnici biosfernega območja v Parku Škocjanske jame. 

(Pre)slišan duhovniški klic

Ob praznikih vseh svetih in vernih rajnih se je znova postavilo vprašanje: kdaj bo 3.450 žrtev, izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu in »začasno« shranjenih v garaži kočevskega komunalnega podjetja, dobilo temeljno civilizacijsko pravico do groba na kraju, ki si ga zanje želijo njihovi svojci – v prestolnici slovenske države?

Tako je svoje razmišljanje začel Bogomir Štefanič. V celoti ga lahko preberete na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.