Informativne oddaje

VEČ ...|14. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|14. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|14. 12. 2019
Veržej, Trzin, Ormož

Poročali smo o gradnji Doma zaščite in reševanja v Trzinu, že 12 razstavi jaslic z vse Slovenije v Veržeju ter da je Center ponovne uporabe Ormož postal Naj socialno podjetje Podravja 2019.

Veržej, Trzin, Ormož

Poročali smo o gradnji Doma zaščite in reševanja v Trzinu, že 12 razstavi jaslic z vse Slovenije v Veržeju ter da je Center ponovne uporabe Ormož postal Naj socialno podjetje Podravja 2019.

družbainfopogovorVeržejTrzinOrmož

Iz naših krajev

Veržej, Trzin, Ormož
Poročali smo o gradnji Doma zaščite in reševanja v Trzinu, že 12 razstavi jaslic z vse Slovenije v Veržeju ter da je Center ponovne uporabe Ormož postal Naj socialno podjetje Podravja 2019.
VEČ ...|14. 12. 2019
Veržej, Trzin, Ormož
Poročali smo o gradnji Doma zaščite in reševanja v Trzinu, že 12 razstavi jaslic z vse Slovenije v Veržeju ter da je Center ponovne uporabe Ormož postal Naj socialno podjetje Podravja 2019.

Andrej Šinko

družbainfopogovorVeržejTrzinOrmož

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|13. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|13. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|13. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 12. 2019
Evropski poslanci Novakova, Joveva, Bogovič in Brglez o rezultatu volitev v Veliki Britaniji NAPOVED

Po volitvah v Veliki Britaniji in zmagi Borisa Johnsona se vrstijo odzivi. V Hiši Evropske unije v Ljubljani so se za Radio Ognjišče na dogajanje na Otoku odzvali evropski poslanci iz Slovenije Ljudmila Novak (NSi), Irena Joveva (LMŠ), Franc Bogovič (SLS) in Milan Brglez (SD).

Evropski poslanci Novakova, Joveva, Bogovič in Brglez o rezultatu volitev v Veliki Britaniji NAPOVED

Po volitvah v Veliki Britaniji in zmagi Borisa Johnsona se vrstijo odzivi. V Hiši Evropske unije v Ljubljani so se za Radio Ognjišče na dogajanje na Otoku odzvali evropski poslanci iz Slovenije Ljudmila Novak (NSi), Irena Joveva (LMŠ), Franc Bogovič (SLS) in Milan Brglez (SD).

volitvevelika britanijabrexitevropski parlamentinfo

Informativni prispevki

Evropski poslanci Novakova, Joveva, Bogovič in Brglez o rezultatu volitev v Veliki Britaniji NAPOVED
Po volitvah v Veliki Britaniji in zmagi Borisa Johnsona se vrstijo odzivi. V Hiši Evropske unije v Ljubljani so se za Radio Ognjišče na dogajanje na Otoku odzvali evropski poslanci iz Slovenije Ljudmila Novak (NSi), Irena Joveva (LMŠ), Franc Bogovič (SLS) in Milan Brglez (SD).
VEČ ...|13. 12. 2019
Evropski poslanci Novakova, Joveva, Bogovič in Brglez o rezultatu volitev v Veliki Britaniji NAPOVED
Po volitvah v Veliki Britaniji in zmagi Borisa Johnsona se vrstijo odzivi. V Hiši Evropske unije v Ljubljani so se za Radio Ognjišče na dogajanje na Otoku odzvali evropski poslanci iz Slovenije Ljudmila Novak (NSi), Irena Joveva (LMŠ), Franc Bogovič (SLS) in Milan Brglez (SD).

Alen Salihović

volitvevelika britanijabrexitevropski parlamentinfo

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|12. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|12. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|12. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine

Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Informativni prispevki

Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.
VEČ ...|12. 12. 2019
Slovenski razkol – predstavitev knjige zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine
Slovenija je bogatejša za izjemno zgodovinsko delo in znanstveno monografija. Slovenski razkol avtorja Jožeta Možine na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje in desetletja vzdrževano ideološko dogmo o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno. Knjiga so skupaj izdale kar tri Mohorjeve založbe. Celjska, Goriška in Celovška. Da gre za pomemben prispevek k zgodovinskemu orisu takratnega časa sta na predstavitvi poudarila tudi zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Mitja Ferenc.

Alen Salihović

infopolitikaspominvojnajože možinaknjigaslovenski razkol

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 12. 2019
Kmetič in Gorenak o obletnici praznovanja mitinga resnice, ki ga sploh ni bilo

Združenje Sever je nedavno praznovalo 30. obletnico akcije Sever. Kot so zapisali naj bi akcija za preprečitev mitinga resnice 1. decembra 1989 zaščitila demokratične procese v Sloveniji in na ta način omogočila izvedbo demokratičnih volitev ter nastanek samostojne in neodvisne države. Da gre za prazne besede združenja, saj se 1. decembra ni zgodilo nič, sta v pogovoru za naš radio povedala Vinko Gorenak in Slavko Kmetič.

Kmetič in Gorenak o obletnici praznovanja mitinga resnice, ki ga sploh ni bilo

Združenje Sever je nedavno praznovalo 30. obletnico akcije Sever. Kot so zapisali naj bi akcija za preprečitev mitinga resnice 1. decembra 1989 zaščitila demokratične procese v Sloveniji in na ta način omogočila izvedbo demokratičnih volitev ter nastanek samostojne in neodvisne države. Da gre za prazne besede združenja, saj se 1. decembra ni zgodilo nič, sta v pogovoru za naš radio povedala Vinko Gorenak in Slavko Kmetič.

miting resnicevsopolitikaspomininfo

Informativni prispevki

Kmetič in Gorenak o obletnici praznovanja mitinga resnice, ki ga sploh ni bilo
Združenje Sever je nedavno praznovalo 30. obletnico akcije Sever. Kot so zapisali naj bi akcija za preprečitev mitinga resnice 1. decembra 1989 zaščitila demokratične procese v Sloveniji in na ta način omogočila izvedbo demokratičnih volitev ter nastanek samostojne in neodvisne države. Da gre za prazne besede združenja, saj se 1. decembra ni zgodilo nič, sta v pogovoru za naš radio povedala Vinko Gorenak in Slavko Kmetič.
VEČ ...|12. 12. 2019
Kmetič in Gorenak o obletnici praznovanja mitinga resnice, ki ga sploh ni bilo
Združenje Sever je nedavno praznovalo 30. obletnico akcije Sever. Kot so zapisali naj bi akcija za preprečitev mitinga resnice 1. decembra 1989 zaščitila demokratične procese v Sloveniji in na ta način omogočila izvedbo demokratičnih volitev ter nastanek samostojne in neodvisne države. Da gre za prazne besede združenja, saj se 1. decembra ni zgodilo nič, sta v pogovoru za naš radio povedala Vinko Gorenak in Slavko Kmetič.

Alen Salihović

miting resnicevsopolitikaspomininfo

Informativne oddaje

VEČ ...|11. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|11. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|11. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|11. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|11. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|11. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2019
Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek

December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek

December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

internetigračeinfootrociizobraževanje

Informativni prispevki

Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek
December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
VEČ ...|11. 12. 2019
Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek
December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Alen Salihović

internetigračeinfootrociizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2019
Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški

Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški

Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

infopolitikaarbitražapavliha

Informativni prispevki

Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški
Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.
VEČ ...|11. 12. 2019
Profesor dr. Marko Pavliha o odločitvi generalnega pravobranilca EU glede tožbe Slovenije proti Hrvaški
Sedaj je tudi uradno. Generalni pravobranilec je odločil, da Sodišče Evropske unije ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže. Na podlagi tega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov. Kaj to pomeni za arbitražno razsodbo, smo vprašali profesorja mednarodnega pomorskega prava dr. Marka Pavliho. Dejal je, da je žal takšno odločitev sodišča pričakoval, vseeno pa dodal, da upanje umre zadnje.

Alen Salihović

infopolitikaarbitražapavliha

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|10. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|10. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|10. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 12. 2019
Bogastvo skrito v propolisu

Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

Bogastvo skrito v propolisu

Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bogastvo skrito v propolisu
Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.
VEČ ...|9. 12. 2019
Bogastvo skrito v propolisu
Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|9. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|9. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|9. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 12. 2019
25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

rojakiinfourad

Slovencem po svetu in domovini

25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.
VEČ ...|8. 12. 2019
25 let Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je s prireditvijo obeležil 25-letnico delovanja. Na njej so v preteklost in prihodnost pogledali višji sekretar Rudi Merljak, državna sekretarka Olga Belec in minister Peter J. Česnik. Pred mikrofon smo ujeli tudi nekaj nekdanjih predstojnikov Urada.

Matjaž Merljak

rojakiinfourad

Informativne oddaje

VEČ ...|8. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|8. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|7. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|7. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|7. 12. 2019
Ljubljana, Žiri, Šentjur

Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.

Ljubljana, Žiri, Šentjur

Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.

infopolitika

Iz naših krajev

Ljubljana, Žiri, Šentjur
Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.
VEČ ...|7. 12. 2019
Ljubljana, Žiri, Šentjur
Poročali smo o težavah Slovenije, ker je Madžarska prepovedala uvoz komunalnega blata, novostih, ki jih občini Žiri prinaša projekt Leseni feniks, koliko ljudem so pomagali v akciji Veriga dobrih ljudi ter da so med 100 najlepšimi jaslicami v Vatikanu tudi jaslice Slovenke Klavdije Simler.

Andrej Šinko

infopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 12. 2019
Priložnost za 4000 malih kmetij

V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

Priložnost za 4000 malih kmetij

V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Priložnost za 4000 malih kmetij
V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.
VEČ ...|6. 12. 2019
Priložnost za 4000 malih kmetij
V novembru je bil odprt javni razpis namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij. Tako kot pri prvem razpisu je tudi sedaj na voljo 20 miljonov evrov, ki bodo razdeljeni med približno 4.000 upravičencev. Razpis bo odprt do sredine februarja naslednje leto, Špela Drnovšek, svetovalka na KGZ Ljubljana pa priporoča, da se kmetje, ki izpolnjujejo pogoje, čimprej oglasijo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bodo pridobili dodatne informacije glede izvajanja podukrepa, obveznosti ter možnosti za izdelavo vloge.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|6. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|6. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|6. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?

Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.
VEČ ...|6. 12. 2019
Zakaj se bodo povečale oskrbnine v domovih za ostarele?
Skupnost socialnih zavodov napoveduje, da se bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi po novem letu podražili za od dva do tri odstotke. Razlog so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar bodo stroški dela v domovih in posebnih zavodih od pet do osem odstotkov višji. Na ministrstvu za delo zanikajo tolikšen dvig cen. Ocenjujejo, da se bodo storitve v povprečju v posameznih domovih povečale za največ 1,5 odstotka. Zakaj razhajanja? Alen Salihović se je pogovarjal s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jakom Bizjakom.

Alen Salihović

domovi za ostarelepodražitveceneinfopogovorpolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|5. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|5. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|5. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|4. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|4. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|4. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2019
Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

demosobletnicainfopolitikaizobraževanjespomin

Informativni prispevki

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Alen Salihović

demosobletnicainfopolitikaizobraževanjespomin

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|3. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|3. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|3. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata

Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata

Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata
Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.
VEČ ...|3. 12. 2019
Potrditi enotnost trenutno največji izziv Nata
Voditelji članic bodo Nata želijo v Londonu v Veliki Britaniji predvsem zaznamovati 70 let Severnoatlantskega zavezništva. A ena glavnih tem razprav bo reformiranje te vojaške organizacije. Izzivov ni malo. Poklicali smo profesorja obramboslovja na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Vladimirja Prebiliča.

Helena Križnik

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof

Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof

Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

duhovnostinfomarkeztCelovecškof

Informativni prispevki

Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof
Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.
VEČ ...|3. 12. 2019
Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof
Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

Alen Salihović

duhovnostinfomarkeztCelovecškof

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran

Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran

izobraževanjekulturainfo

Informativni prispevki

Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran
VEČ ...|3. 12. 2019
Jezikoslovec Kozma Ahačič ob predstavitvi obogatenega jezikovnega portala Fran

Petra Stopar

izobraževanjekulturainfo

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 12. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|2. 12. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 12. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|2. 12. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 12. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|2. 12. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 12. 2019
Intervju z Jankom Krištofom

Dekan Janko Krištof bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V pogovoru je spregovoril o dosežkih in načrtih, vprašali smo ga tudi o odzivih na novico, da bo koroški Slovenec Jože Marketz novi škof v Celovcu. Spomnili se bomo tudi velikega Slovenca prof. dr. Antona Mavretiča, ki je odšel v večnost.

Intervju z Jankom Krištofom

Dekan Janko Krištof bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V pogovoru je spregovoril o dosežkih in načrtih, vprašali smo ga tudi o odzivih na novico, da bo koroški Slovenec Jože Marketz novi škof v Celovcu. Spomnili se bomo tudi velikega Slovenca prof. dr. Antona Mavretiča, ki je odšel v večnost.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Intervju z Jankom Krištofom
Dekan Janko Krištof bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V pogovoru je spregovoril o dosežkih in načrtih, vprašali smo ga tudi o odzivih na novico, da bo koroški Slovenec Jože Marketz novi škof v Celovcu. Spomnili se bomo tudi velikega Slovenca prof. dr. Antona Mavretiča, ki je odšel v večnost.
VEČ ...|1. 12. 2019
Intervju z Jankom Krištofom
Dekan Janko Krištof bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V pogovoru je spregovoril o dosežkih in načrtih, vprašali smo ga tudi o odzivih na novico, da bo koroški Slovenec Jože Marketz novi škof v Celovcu. Spomnili se bomo tudi velikega Slovenca prof. dr. Antona Mavretiča, ki je odšel v večnost.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|13. 12. 2019
Masaža dojenčkov

V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.

Masaža dojenčkov

V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.

Damijana Medved

svetovanjezdravstvootroci

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Vera Lestan (1908 – 1943)

Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestanslovenski mučencispomin

Pogovor o

VEČ ...|11. 12. 2019
Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovnostvzgojaposvečenost

Dogodki

VEČ ...|28. 11. 2019
Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Zahvalno bogoslužje ob 25.letnici Radia Ognjišče

Neposredno smo prenašali zahvalno bogoslužje ob 25. letnici Radia Ognjišče iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, ki ga je ob somaševanju škofov in duhovnikov vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|10. 12. 2019
Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Benedict Groeschel: Vstani iz teme

Pater Benedict Groeschel je bil psiholog in duhovnik. Pripadal je redu prenovljenih frančiškanov. Deloval je med brezdomci v revni newyorški četrti Južni Bronx. V knjigi z naslovom Vstani iz teme je zbral osebne izkušnje srečanj z duševno temo. V njej ljubeče nagovarja vse, ki trpijo pod težo življenjskih bremen in se sprašujejo »Zakaj je Bog to storil?«. Knjiga je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Radijska kateheza

VEČ ...|14. 12. 2019
sveti Janez Damaščan

O podobah

sveti Janez Damaščan

O podobah

Mateja Subotičanec

duhovnostkulturapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 12. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc

Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

Zdravnica dr. Metka Zorc

Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

Mateja Subotičanec

družbapogovor

Za življenje

VEČ ...|14. 12. 2019
Spreminjanje je del življenja

Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.

Spreminjanje je del življenja

Polnost življenja izvira iz naše sposobnosti globokega občutenja in doživljanja. Lepota vsakdanjosti je v odločitvi, v kaj se bomo zazrli in čemu se bomo izročali. To so misli Alenke Rebula Tuta. Z njo smo se pogovarjali o minevanju in priložnosti za rast novega.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturanaravaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|14. 12. 2019
Spominjamo se dne 14. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 14. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup