Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani

V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.

Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.

 

Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.

 

Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.

 

Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.

 

Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.

 

Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.

 

Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.

 

Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.

Pravica do groba

V teh dneh se spominjamo 80-letnice konca II. svetovne vojne in tudi žrtev povojnih zločinov v Sloveniji. Številni od njih še vedno nimajo groba, zato nekdanji član komisije za prikrita grobišča Škofja Loka Jože Kranjc pozdravlja začetek redne molitve pred kostnico na Lipici pri Škofji Loki. 

Peter Avsenik: Boleč opomnik in poziv k izpolnitvi civilizacijske dolžnosti

V komentarju avtor obeležuje obletnico odkritja vojnega grobišča v Hudi jami, kjer so našli več kot 1.410 žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni. Raziskave pod vodstvom dr. Jožeta Dežmana so dokumentirale obseg zločinov. Slovenija je leta 2017 grobišče razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, Avsenik pa poudarja pomembnost zgodovinskega spomina in dostojnega pokopa žrtev.

Ženske v Cerkvi, 14. obletnica odkritja grobišča v Hudi jami

V luči mednarodnega dneva žensk, 8. marca, smo se o vlogi in zastopanosti žensk na vodstvenih položajih v Cerkvi pogovarjali z urednico spletnega portala Družine Mojca Purger. 3. marca je minilo 14 let od odkritja grobišča Barbara rov v Hudi jami. Kako sta ta tragedija in urejanje grobišča zaznamovala tamkajšnjo nadžupnijo Laško, nam je povedal nadžupnik Rok Metličar.

Utrip dneva dne 3. 3.

• Duhovnik Franci Klopčič po letih kalvarije dočakal pravnomočno oprostilno sodbo.
• Mineva 14 let od odkritja množičnega grobišča v rovu Svete Barbare v Hudi jami.
• Kaj pravi akademik Juhant o obisku evropske komisarke Jourove in zakonu o RTV?
• Nova Slovenija s priporočili vladi za krepitev slovenske osamosvojitve.
• Evropske države soočene z visoko inflacijo, dvig ključnih obrestnih mer se bo nadaljeval.
• Slovenska karitas zbrala nad pol milijona evrov za prizadete ob potresu v Turčiji in Siriji.
• Zakaj domovi za starejše ne morejo sprejemati starejših, ki potrebujejo zahtevnejšo nego?
• Na jutrišnjem Hipokratovem srečanju v Celju tudi o evtanaziji in teoriji spola.
• ŠPORT: V Planici skakalci na čelu z Zajcem napovedali lov na kolajne.
• Vreme: Danes še oblačno; pihala bo šibka burja. Jutri jasno z jutranjo meglo po nižinah.

Nadžupnik Rok Metličar o obletnici odkritja grobišča Huda jama

Vse od odkritja grobišča Barbara rov v Hudi jami 3. marca 2009 se v župniji Laško vsako prvo soboto v mesecu zberejo v župnijski cerkvi pri molitvi za žrtve in tudi njihove rablje, je povedal župnik Rok Metličar. Meni, da nam je obletnica vsem v opomin, pa tudi v blag spomin, da so to mnoge žrtve, ki so odhajale v smrt brez sovraštva v srcu, pravzaprav tudi naši mučenci, na katere se obračamo tudi v svojih priprošnjah in v sedanjih stiskah.