Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Globine

O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?
VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času
V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.
VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času
V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 11. 2019
Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo
Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.
VEČ ...|11. 11. 2019
Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo
Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Duhovni nagovor

VEČ ...|9. 11. 2019
Duhovni nagovor

Na 32. nedeljo med letom prisluhnite duhovnemu nagovoru, ki govori o darovih narave in dobroti Boga.

Duhovni nagovor

Na 32. nedeljo med letom prisluhnite duhovnemu nagovoru, ki govori o darovih narave in dobroti Boga.

duhovnost

Duhovni nagovor

Duhovni nagovor
Na 32. nedeljo med letom prisluhnite duhovnemu nagovoru, ki govori o darovih narave in dobroti Boga.
VEČ ...|9. 11. 2019
Duhovni nagovor
Na 32. nedeljo med letom prisluhnite duhovnemu nagovoru, ki govori o darovih narave in dobroti Boga.

Anton Jamnik

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|8. 11. 2019
Digitalna zasvojenost

Imate tudi vi kdaj občutek, da svojega življenja ne obvladujete več, da vas mimo vaše volje vodijo drugi? Morda pa imate več vzvodov v rokah, kot si mislite. O digitalni zasvojenosti smo v Svetovalnici govorili s psihologinjo Špelo Reš.

Digitalna zasvojenost

Imate tudi vi kdaj občutek, da svojega življenja ne obvladujete več, da vas mimo vaše volje vodijo drugi? Morda pa imate več vzvodov v rokah, kot si mislite. O digitalni zasvojenosti smo v Svetovalnici govorili s psihologinjo Špelo Reš.

svetovanjeizobraževanjeotrocimladi

Svetovalnica

Digitalna zasvojenost
Imate tudi vi kdaj občutek, da svojega življenja ne obvladujete več, da vas mimo vaše volje vodijo drugi? Morda pa imate več vzvodov v rokah, kot si mislite. O digitalni zasvojenosti smo v Svetovalnici govorili s psihologinjo Špelo Reš.
VEČ ...|8. 11. 2019
Digitalna zasvojenost
Imate tudi vi kdaj občutek, da svojega življenja ne obvladujete več, da vas mimo vaše volje vodijo drugi? Morda pa imate več vzvodov v rokah, kot si mislite. O digitalni zasvojenosti smo v Svetovalnici govorili s psihologinjo Špelo Reš.

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjeotrocimladi

Kolokvij

VEČ ...|8. 11. 2019
Trema

Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

Trema

Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

tremastrahHabe

Kolokvij

Trema
Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.
VEČ ...|8. 11. 2019
Trema
Kolokvij tokrat prinaša pogovor o posebni napetosti, ki jo čutimo predvsem pred nastopi, izpiti, govori in športnimi tekmami. S tremo se strokovno, pa tudi na mnogih odrih v tercetu Katrinas, že leta ukvarja doktorica psihologije Katarina Habe.

Marjan Bunič

tremastrahHabe

Iz Betanije

VEČ ...|8. 11. 2019
Senčne plati alkoholnega vrenja

V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.

Senčne plati alkoholnega vrenja

V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.

pogovorodnosi

Iz Betanije

Senčne plati alkoholnega vrenja
V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.
VEČ ...|8. 11. 2019
Senčne plati alkoholnega vrenja
V dneh pred Martinovim v rubrikah Iz Betanije govorimo o senčnih plateh alkoholnega vrenja.Dr. Andrej Perko je bil naš sogovornik.

Mateja Subotičanec

pogovorodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|4. 11. 2019
Kako si opremiti kuhinjo

Gostili smo arhitekta in notranjega oblikovalca Julijana Krapeža. Govorili smo zlasti o tem, kako si opremiti kuhinjo, da bo kar najbolj uporabna. Kakšni so trendi in kako jih prilagoditi uporabniku.

Kako si opremiti kuhinjo

Gostili smo arhitekta in notranjega oblikovalca Julijana Krapeža. Govorili smo zlasti o tem, kako si opremiti kuhinjo, da bo kar najbolj uporabna. Kakšni so trendi in kako jih prilagoditi uporabniku.

svetovanje

Svetovalnica

Kako si opremiti kuhinjo
Gostili smo arhitekta in notranjega oblikovalca Julijana Krapeža. Govorili smo zlasti o tem, kako si opremiti kuhinjo, da bo kar najbolj uporabna. Kakšni so trendi in kako jih prilagoditi uporabniku.
VEČ ...|4. 11. 2019
Kako si opremiti kuhinjo
Gostili smo arhitekta in notranjega oblikovalca Julijana Krapeža. Govorili smo zlasti o tem, kako si opremiti kuhinjo, da bo kar najbolj uporabna. Kakšni so trendi in kako jih prilagoditi uporabniku.

Tanja Dominko

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|4. 11. 2019
Gre za kuhinjo srca

Tisti čas je govoril Jezus prvaku med farizeji, kateri ga je bil povabil: Kadar napravljaš kosilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev, ne svojih bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov. (Lk 14, 12)

Gre za kuhinjo srca

Tisti čas je govoril Jezus prvaku med farizeji, kateri ga je bil povabil: Kadar napravljaš kosilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev, ne svojih bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov. (Lk 14, 12)

duhovnost

Duhovna misel

Gre za kuhinjo srca
Tisti čas je govoril Jezus prvaku med farizeji, kateri ga je bil povabil: Kadar napravljaš kosilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev, ne svojih bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov. (Lk 14, 12)
VEČ ...|4. 11. 2019
Gre za kuhinjo srca
Tisti čas je govoril Jezus prvaku med farizeji, kateri ga je bil povabil: Kadar napravljaš kosilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev, ne svojih bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov. (Lk 14, 12)

Gregor Čušin

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|1. 11. 2019
Kakšne oblike je vesolje?

V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.

Kakšne oblike je vesolje?

V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.

vesoljenaravakozmologijafilozofijaastronomija

Doživetja narave

Kakšne oblike je vesolje?
V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.
VEČ ...|1. 11. 2019
Kakšne oblike je vesolje?
V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.

Blaž Lesnik

vesoljenaravakozmologijafilozofijaastronomija

Via positiva

VEČ ...|31. 10. 2019
Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Žalovanje nima pravil

Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

družbaduhovnostizobraževanjesvetovanjevzgojaodnosikulturapogovor

Via positiva

Žalovanje nima pravil
Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.
VEČ ...|31. 10. 2019
Žalovanje nima pravil
Pozitivno govoriti o žalovanju se zdi na prvi pogled paradoksalno. P. dr. Ivan Platovnjak je predstavil nova razmišljanja o tem procesu, ki je med najtežjimi v življenju, s katerim se soočamo ljudje. Vsak lahko žaluje nekoliko drugače, ker smo edinstveni, se nas tudi slovo ljubljenih drugače dotakne, to si moramo dopustiti.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjesvetovanjevzgojaodnosikulturapogovor

Duhovna misel

VEČ ...|31. 10. 2019
Takšni ali drugačni Herodi

Tisto uro so pristopili k Jezusu nekateri farizeji in mu govorili: Odidi in umakni se od tod, Herod te hoče umoriti. (Lk 13, 31)

Takšni ali drugačni Herodi

Tisto uro so pristopili k Jezusu nekateri farizeji in mu govorili: Odidi in umakni se od tod, Herod te hoče umoriti. (Lk 13, 31)

duhovnost

Duhovna misel

Takšni ali drugačni Herodi
Tisto uro so pristopili k Jezusu nekateri farizeji in mu govorili: Odidi in umakni se od tod, Herod te hoče umoriti. (Lk 13, 31)
VEČ ...|31. 10. 2019
Takšni ali drugačni Herodi
Tisto uro so pristopili k Jezusu nekateri farizeji in mu govorili: Odidi in umakni se od tod, Herod te hoče umoriti. (Lk 13, 31)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 10. 2019
Je Slovenija ekonomsko svobodna država?

Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.

Je Slovenija ekonomsko svobodna država?

Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Je Slovenija ekonomsko svobodna država?
Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.
VEČ ...|30. 10. 2019
Je Slovenija ekonomsko svobodna država?
Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Duhovna misel

VEČ ...|29. 10. 2019
Božje kraljestvoje dejstvo

Tisti čas je Jezus govoril: Čému je podobno Božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? (Lk 13, 18)

Božje kraljestvoje dejstvo

Tisti čas je Jezus govoril: Čému je podobno Božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? (Lk 13, 18)

duhovnost

Duhovna misel

Božje kraljestvoje dejstvo
Tisti čas je Jezus govoril: Čému je podobno Božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? (Lk 13, 18)
VEČ ...|29. 10. 2019
Božje kraljestvoje dejstvo
Tisti čas je Jezus govoril: Čému je podobno Božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? (Lk 13, 18)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|28. 10. 2019
Poslavljanje naših domačih od zemeljskega sveta

V Svetovalnici je bila z nami s. Emanuela Žerdin, govorili smo o pomenu bližine in tenkočutnosti v času poslavljanja naših domačih od zemeljskega sveta. Kako smo lahko svojci v oporo in kako prepoznati želje umirajočega?

Poslavljanje naših domačih od zemeljskega sveta

V Svetovalnici je bila z nami s. Emanuela Žerdin, govorili smo o pomenu bližine in tenkočutnosti v času poslavljanja naših domačih od zemeljskega sveta. Kako smo lahko svojci v oporo in kako prepoznati želje umirajočega?

pogovorduhovnost

Svetovalnica

Poslavljanje naših domačih od zemeljskega sveta
V Svetovalnici je bila z nami s. Emanuela Žerdin, govorili smo o pomenu bližine in tenkočutnosti v času poslavljanja naših domačih od zemeljskega sveta. Kako smo lahko svojci v oporo in kako prepoznati želje umirajočega?
VEČ ...|28. 10. 2019
Poslavljanje naših domačih od zemeljskega sveta
V Svetovalnici je bila z nami s. Emanuela Žerdin, govorili smo o pomenu bližine in tenkočutnosti v času poslavljanja naših domačih od zemeljskega sveta. Kako smo lahko svojci v oporo in kako prepoznati želje umirajočega?

Tanja Dominko

pogovorduhovnost

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|27. 10. 2019
Prostovoljstvo pri JRS

Gost oddaje je bil direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger in tudi mentor v programu prostovoljstva Človek za druge. Govoril je o prostovoljstvu ob začetku novega akademskega leta.

Prostovoljstvo pri JRS

Gost oddaje je bil direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger in tudi mentor v programu prostovoljstva Človek za druge. Govoril je o prostovoljstvu ob začetku novega akademskega leta.

begunci

Gradimo odprto družbo

Prostovoljstvo pri JRS
Gost oddaje je bil direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger in tudi mentor v programu prostovoljstva Človek za druge. Govoril je o prostovoljstvu ob začetku novega akademskega leta.
VEČ ...|27. 10. 2019
Prostovoljstvo pri JRS
Gost oddaje je bil direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger in tudi mentor v programu prostovoljstva Človek za druge. Govoril je o prostovoljstvu ob začetku novega akademskega leta.

Matjaž Merljak

begunci

Za življenje

VEČ ...|26. 10. 2019
O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

družbaduhovnostodnosisvetovanjezdravstvo

Za življenje

O duševnem zdravju
V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|26. 10. 2019
O duševnem zdravju
V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosisvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|25. 10. 2019
Kulturna dediščina in turizem

V tokratni oddaji je bil z nami Srečko Steinbacher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in aktualni vodja Slovenskega konservatorskega društva. Govorili smo o povezavi kulturne dediščine in turizma. Poleg lepot pokrajine imamo v Sloveniji namreč tudi veliko kulturnih spomenikov, ki so zanimivi za turiste.

Kulturna dediščina in turizem

V tokratni oddaji je bil z nami Srečko Steinbacher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in aktualni vodja Slovenskega konservatorskega društva. Govorili smo o povezavi kulturne dediščine in turizma. Poleg lepot pokrajine imamo v Sloveniji namreč tudi veliko kulturnih spomenikov, ki so zanimivi za turiste.

svetovanjekulturaturizem

Svetovalnica

Kulturna dediščina in turizem
V tokratni oddaji je bil z nami Srečko Steinbacher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in aktualni vodja Slovenskega konservatorskega društva. Govorili smo o povezavi kulturne dediščine in turizma. Poleg lepot pokrajine imamo v Sloveniji namreč tudi veliko kulturnih spomenikov, ki so zanimivi za turiste.
VEČ ...|25. 10. 2019
Kulturna dediščina in turizem
V tokratni oddaji je bil z nami Srečko Steinbacher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in aktualni vodja Slovenskega konservatorskega društva. Govorili smo o povezavi kulturne dediščine in turizma. Poleg lepot pokrajine imamo v Sloveniji namreč tudi veliko kulturnih spomenikov, ki so zanimivi za turiste.

Nataša Ličen

svetovanjekulturaturizem

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 10. 2019
Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče

V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.

Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče

V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.

družbainfopogovorpolitikavzgoja

Informativni prispevki

Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče
V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.
VEČ ...|25. 10. 2019
Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče
V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.

Tanja Dominko

družbainfopogovorpolitikavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 10. 2019
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori

Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori

Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Zakladi naše dediščine

Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.
VEČ ...|22. 10. 2019
Kranjska čebela je doma v Višnji Gori
Marsikdo ne ve, da je Kranjska čebela tesno povezana z Višnjo Goro? Svoje ime in svetovno popularnost med čebelarji je pridobila predvsem z delovanjem Emila Rotschutza iz Podsmreke pri Višnji Gori. O tem je govoril Jože Gros, predsednik TD Višnja gora.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 10. 2019
Podpora Frančišku, sinoda v Amazoniji in pogovor z Janezom Mujdrico

V tokratni oddaji smo govorili o drušvu Operando, ki je minuli teden začelo akcijo v podporo papežu Frančišku, o sinodi v Amazoniji, o obletnici rojtva papeža Janeza Pavla II. Ob zaključku smo slišali tudi pogovor z jezuitskim misijonarjem iz Prekmurja patrom Janezom Mujdrico.

Podpora Frančišku, sinoda v Amazoniji in pogovor z Janezom Mujdrico

V tokratni oddaji smo govorili o drušvu Operando, ki je minuli teden začelo akcijo v podporo papežu Frančišku, o sinodi v Amazoniji, o obletnici rojtva papeža Janeza Pavla II. Ob zaključku smo slišali tudi pogovor z jezuitskim misijonarjem iz Prekmurja patrom Janezom Mujdrico.

duhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Podpora Frančišku, sinoda v Amazoniji in pogovor z Janezom Mujdrico
V tokratni oddaji smo govorili o drušvu Operando, ki je minuli teden začelo akcijo v podporo papežu Frančišku, o sinodi v Amazoniji, o obletnici rojtva papeža Janeza Pavla II. Ob zaključku smo slišali tudi pogovor z jezuitskim misijonarjem iz Prekmurja patrom Janezom Mujdrico.
VEČ ...|20. 10. 2019
Podpora Frančišku, sinoda v Amazoniji in pogovor z Janezom Mujdrico
V tokratni oddaji smo govorili o drušvu Operando, ki je minuli teden začelo akcijo v podporo papežu Frančišku, o sinodi v Amazoniji, o obletnici rojtva papeža Janeza Pavla II. Ob zaključku smo slišali tudi pogovor z jezuitskim misijonarjem iz Prekmurja patrom Janezom Mujdrico.

Marta JerebičMatjaž Merljak

duhovnostpapež

Karitas

VEČ ...|20. 10. 2019
Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih

Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.

Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih

Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.

družbaodnosi

Karitas

Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih
Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.
VEČ ...|20. 10. 2019
Revščina zaposlenih in dolgotrajno brezposlnih
Za nami je 17. oktober, mednarodni dan boja proti revščini. V oddaji Karitassmo s strokovno delavko Škofijske Karitas Ljubljana Alenko Petek govorili o stiskah dolgotrajno brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki kljub plači le stežka shajajo iz meseca v mesec.

Petra Stopar

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Svetovalnica

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.
VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|17. 10. 2019
Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

družbaduhovnostizobraževanjekomentarkulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih
Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.
VEČ ...|17. 10. 2019
Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih
Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekomentarkulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Pogovor o

VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Pogovor o

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«
VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Alen Salihović

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

izročilodediščinadružbautrip

Zakladi naše dediščine

Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Nataša Ličen

izročilodediščinadružbautrip

Svetovalnica

VEČ ...|15. 10. 2019
Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

svetovanjekmetijstvo

Svetovalnica

Ozimnica
Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ozimnica
Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Tanja Dominko

svetovanjekmetijstvo

Srečanja

VEČ ...|15. 10. 2019
Ne evtanaziji, da paliativni oskrbi

Mnenja o evtanaziji se krešejo. O razlogih proti evtanaziji in o paliativni oskrbi so konec septembra govorili na pogovornem omizju v Antonovem domu na Viču. V oddaji ste slišali odlomke s tega dogodka.

Ne evtanaziji, da paliativni oskrbi

Mnenja o evtanaziji se krešejo. O razlogih proti evtanaziji in o paliativni oskrbi so konec septembra govorili na pogovornem omizju v Antonovem domu na Viču. V oddaji ste slišali odlomke s tega dogodka.

kulturadružbaevtanazijavzgojapogovor

Srečanja

Ne evtanaziji, da paliativni oskrbi
Mnenja o evtanaziji se krešejo. O razlogih proti evtanaziji in o paliativni oskrbi so konec septembra govorili na pogovornem omizju v Antonovem domu na Viču. V oddaji ste slišali odlomke s tega dogodka.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ne evtanaziji, da paliativni oskrbi
Mnenja o evtanaziji se krešejo. O razlogih proti evtanaziji in o paliativni oskrbi so konec septembra govorili na pogovornem omizju v Antonovem domu na Viču. V oddaji ste slišali odlomke s tega dogodka.

Marta Jerebič

kulturadružbaevtanazijavzgojapogovor

Sol in luč

VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

odnosisvetovanje

Sol in luč

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.
Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.
VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.
Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Tadej SadarNataša Ličen

odnosisvetovanje

Od slike do besede

VEČ ...|15. 10. 2019
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega

Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega

Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

duhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.
VEČ ...|15. 10. 2019
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanje

Duhovna misel

VEČ ...|15. 10. 2019
Ko Jezus vstopi v naš dom

Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)

Ko Jezus vstopi v naš dom

Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)

duhovnost

Duhovna misel

Ko Jezus vstopi v naš dom
Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)
VEČ ...|15. 10. 2019
Ko Jezus vstopi v naš dom
Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 10. 2019
Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

družbakomentarkulturapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways
Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.
VEČ ...|14. 10. 2019
Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways
Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Tanja Dominko

družbakomentarkulturapolitika

Duhovna misel

VEČ ...|14. 10. 2019
Bodimo zbrana množica

Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)

Bodimo zbrana množica

Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)

duhovnost

Duhovna misel

Bodimo zbrana množica
Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)
VEČ ...|14. 10. 2019
Bodimo zbrana množica
Tisti čas je začel Jezus govoriti zbranim množicam. (Lk 11, 29)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana

Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana

Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

odnosiotrociločeni

Informativni prispevki

3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.

Marta Jerebič

odnosiotrociločeni

Za življenje

VEČ ...|12. 10. 2019
Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Zamere in kako jih odmeriti
S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.
VEČ ...|12. 10. 2019
Zamere in kako jih odmeriti
S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud

V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud

V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

duhovnostpogovor

Radijska kateheza

Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.
VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

Mateja Subotičanec

duhovnostpogovor

Svetovalnica

VEČ ...|10. 10. 2019
Podpora podjetništvu

Tokrat smo govorili o javnih spodbudah za podporo podjetništvu. Z nami je bila specialistka za mednarodne projekte pri Obrtno podjetniški zbornici mag. Larisa Vodeb.

Podpora podjetništvu

Tokrat smo govorili o javnih spodbudah za podporo podjetništvu. Z nami je bila specialistka za mednarodne projekte pri Obrtno podjetniški zbornici mag. Larisa Vodeb.

svetovanjedružbaizobraževanjekomentar

Svetovalnica

Podpora podjetništvu
Tokrat smo govorili o javnih spodbudah za podporo podjetništvu. Z nami je bila specialistka za mednarodne projekte pri Obrtno podjetniški zbornici mag. Larisa Vodeb.
VEČ ...|10. 10. 2019
Podpora podjetništvu
Tokrat smo govorili o javnih spodbudah za podporo podjetništvu. Z nami je bila specialistka za mednarodne projekte pri Obrtno podjetniški zbornici mag. Larisa Vodeb.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaizobraževanjekomentar

Via positiva

VEČ ...|10. 10. 2019
Spoštovanje na delovnem mestu

Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

Spoštovanje na delovnem mestu

Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Spoštovanje na delovnem mestu
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.
VEČ ...|10. 10. 2019
Spoštovanje na delovnem mestu
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 10. 2019
Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost

V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

inovativnostizobraževanjerazvojgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost
V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.
VEČ ...|10. 10. 2019
Trajnostno naravnana podjetja so prihodnost
V ospredju družbe je socialna, družbena odgovornost. Prav slednja je izziv številnim podjetjem. S poslom reševati težave v družbi. Skozi to prizmo je treba gledati tudi na inovacije. O tem smo govorili s Simono Roškar.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjerazvojgospodarstvo

Duhovna misel

VEČ ...|9. 10. 2019
Govorim z Bogom ...

Gospod, nauči nas moliti! (Lk, 11,1)

Govorim z Bogom ...

Gospod, nauči nas moliti! (Lk, 11,1)

duhovnost

Duhovna misel

Govorim z Bogom ...
Gospod, nauči nas moliti! (Lk, 11,1)
VEČ ...|9. 10. 2019
Govorim z Bogom ...
Gospod, nauči nas moliti! (Lk, 11,1)

Gregor Čušin

duhovnost

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|6. 10. 2019
Bližnjice k zdravju

Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Bližnjice k zdravju

Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Lurdalternativno zdravljenjekomplemantarno zdravljenjebolezen

Klepet z Metko Klevišar

Bližnjice k zdravju
Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.
VEČ ...|6. 10. 2019
Bližnjice k zdravju
Marsikatera bližnjica se lahko na koncu izkažejo za slepo ulico. Govorili smo tudi o alternativnem in komplemetarnem zdravljenju, pa tudi o čudežih in zdravljenju z molitvijo.

Damijana Medved

Lurdalternativno zdravljenjekomplemantarno zdravljenjebolezen

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo

Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo

Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

politika gospodarstvoodnosi

Informativni prispevki

Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

Tanja Dominko

politika gospodarstvoodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.
VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Družinska kateheza

VEČ ...|1. 10. 2019
Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne

Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne

Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

družbaduhovnostodnosipapežpogovor

Družinska kateheza

Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne
Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?
VEČ ...|1. 10. 2019
Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne
Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

Marjana Debevec

družbaduhovnostodnosipapežpogovor

Svetovalnica

VEČ ...|30. 9. 2019
Simptomi moških rakov

V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.

Simptomi moških rakov

V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.

zdravstvosvetovanjepogovor

Svetovalnica

Simptomi moških rakov
V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.
VEČ ...|30. 9. 2019
Simptomi moških rakov
V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 9. 2019
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru

Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.

Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru

Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.

družbainfopogovor

Informativni prispevki

Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
VEČ ...|27. 9. 2019
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.

Helena Križnik

družbainfopogovor

Doživetja narave

VEČ ...|27. 9. 2019
Gorniške vasi

Mednarodni mreži gorniških vasi so se kot drugi kraj pri nas pridružile Luče. O pomenu trajnostnega turizma, o tem, kje vse sploh so gorniške vasi in kaj ponujajo, smo na svetovni dan turizma govorili v Doživetjih narave.

Gorniške vasi

Mednarodni mreži gorniških vasi so se kot drugi kraj pri nas pridružile Luče. O pomenu trajnostnega turizma, o tem, kje vse sploh so gorniške vasi in kaj ponujajo, smo na svetovni dan turizma govorili v Doživetjih narave.

naravašportgorniške vasiLuče

Doživetja narave

Gorniške vasi
Mednarodni mreži gorniških vasi so se kot drugi kraj pri nas pridružile Luče. O pomenu trajnostnega turizma, o tem, kje vse sploh so gorniške vasi in kaj ponujajo, smo na svetovni dan turizma govorili v Doživetjih narave.
VEČ ...|27. 9. 2019
Gorniške vasi
Mednarodni mreži gorniških vasi so se kot drugi kraj pri nas pridružile Luče. O pomenu trajnostnega turizma, o tem, kje vse sploh so gorniške vasi in kaj ponujajo, smo na svetovni dan turizma govorili v Doživetjih narave.

Blaž Lesnik

naravašportgorniške vasiLuče

Svetovalnica

VEČ ...|26. 9. 2019
Spletne strani

V Svetovalnici smo tokrat govorili o priložnostih, ki se za obrtnike in podjetnike ponujajo s postavitvijo predstavitvene spletne strani. O tem, kako postaviti učinkovito spletno stran, ki bi utegnila tudi povečati prodajo, je svetoval direktor agencije Madwise Sašo Palčič.

Spletne strani

V Svetovalnici smo tokrat govorili o priložnostih, ki se za obrtnike in podjetnike ponujajo s postavitvijo predstavitvene spletne strani. O tem, kako postaviti učinkovito spletno stran, ki bi utegnila tudi povečati prodajo, je svetoval direktor agencije Madwise Sašo Palčič.

svetovanjepogovorizobraževanjeinternet

Svetovalnica

Spletne strani
V Svetovalnici smo tokrat govorili o priložnostih, ki se za obrtnike in podjetnike ponujajo s postavitvijo predstavitvene spletne strani. O tem, kako postaviti učinkovito spletno stran, ki bi utegnila tudi povečati prodajo, je svetoval direktor agencije Madwise Sašo Palčič.
VEČ ...|26. 9. 2019
Spletne strani
V Svetovalnici smo tokrat govorili o priložnostih, ki se za obrtnike in podjetnike ponujajo s postavitvijo predstavitvene spletne strani. O tem, kako postaviti učinkovito spletno stran, ki bi utegnila tudi povečati prodajo, je svetoval direktor agencije Madwise Sašo Palčič.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovorizobraževanjeinternet

Via positiva

VEČ ...|26. 9. 2019
Socialni teden

Socialna akademija tradicionalno pripravlja Socialni teden z družbeno odmevnimi vsebinami in predavatelji. V letu 2019 na osrednjo temo Kdo sem, kdo smo? V oddaji Via positiva smo o pomenu socialne note ter njenega širšega vpliva za boljšo družbo govorili z Matejem Cepinom in Milanom Knepom.

Socialni teden

Socialna akademija tradicionalno pripravlja Socialni teden z družbeno odmevnimi vsebinami in predavatelji. V letu 2019 na osrednjo temo Kdo sem, kdo smo? V oddaji Via positiva smo o pomenu socialne note ter njenega širšega vpliva za boljšo družbo govorili z Matejem Cepinom in Milanom Knepom.

družbapogovorodnosikulturaduhovnostsvetovanjeizobraževanje

Via positiva

Socialni teden
Socialna akademija tradicionalno pripravlja Socialni teden z družbeno odmevnimi vsebinami in predavatelji. V letu 2019 na osrednjo temo Kdo sem, kdo smo? V oddaji Via positiva smo o pomenu socialne note ter njenega širšega vpliva za boljšo družbo govorili z Matejem Cepinom in Milanom Knepom.
VEČ ...|26. 9. 2019
Socialni teden
Socialna akademija tradicionalno pripravlja Socialni teden z družbeno odmevnimi vsebinami in predavatelji. V letu 2019 na osrednjo temo Kdo sem, kdo smo? V oddaji Via positiva smo o pomenu socialne note ter njenega širšega vpliva za boljšo družbo govorili z Matejem Cepinom in Milanom Knepom.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosikulturaduhovnostsvetovanjeizobraževanje

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Duhovna misel

VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Naš gost

VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Matjaž Merljak

pogovorrojaki

Bim bam bom

VEČ ...|13. 11. 2019
Bim bam bom dne 13. 11.

Bim bam bom dne 13. 11.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|13. 11. 2019
Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|13. 11. 2019
Sv. Stanislav Kostka

Sv. Stanislav Kostka

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|13. 11. 2019
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče