Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2019
Slovenstvo in Evropa

Tokrat smo v oddaji predvajali posnetek z letošnje Drage, ki ga je imel ddr. Evgen Bavčar filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), poznavalec sedmih jezikov, ki ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura širi izven matične države. Posnetek je omogočila Slovenska prosveta iz Trsta.

Slovenstvo in Evropa

Tokrat smo v oddaji predvajali posnetek z letošnje Drage, ki ga je imel ddr. Evgen Bavčar filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), poznavalec sedmih jezikov, ki ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura širi izven matične države. Posnetek je omogočila Slovenska prosveta iz Trsta.

rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovenstvo in Evropa
Tokrat smo v oddaji predvajali posnetek z letošnje Drage, ki ga je imel ddr. Evgen Bavčar filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), poznavalec sedmih jezikov, ki ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura širi izven matične države. Posnetek je omogočila Slovenska prosveta iz Trsta.
VEČ ...|3. 11. 2019
Slovenstvo in Evropa
Tokrat smo v oddaji predvajali posnetek z letošnje Drage, ki ga je imel ddr. Evgen Bavčar filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), poznavalec sedmih jezikov, ki ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura širi izven matične države. Posnetek je omogočila Slovenska prosveta iz Trsta.

Matjaž Merljak

rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2019
Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji

V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji

V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

inforojakievropabelgija

Slovencem po svetu in domovini

Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji
V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.
VEČ ...|27. 10. 2019
Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji
V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

Matjaž Merljak

inforojakievropabelgija

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Kulturni utrinki

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.
VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Komentar Družina

VEČ ...|30. 5. 2019
Evropa brez kompasa

Komentar po in o volitvah v evropski parlament.

Evropa brez kompasa

Komentar po in o volitvah v evropski parlament.

komentar

Komentar Družina

Evropa brez kompasa
Komentar po in o volitvah v evropski parlament.
VEČ ...|30. 5. 2019
Evropa brez kompasa
Komentar po in o volitvah v evropski parlament.

Ivan Štuhec

komentar

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2019
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?

Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

evropaeupolitika

Pogovor o

Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?
Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …
VEČ ...|22. 5. 2019
Kako pomen Evropske unije čutimo v vsakdanjem življenju?
Na to vprašanje so tik pred volitvami v Evropski parlament med drugim skušali odgovoriti podjetnik, znanstvenica, predstavnik naših rojakov v zamejstvu, okoljevarstvenica …

Helena Škrlec

evropaeupolitika

Komentar Družina

VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

politikademokracijaevropaeu

Komentar Družina

Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Robert Petkovšek

politikademokracijaevropaeu

Pogovor o

VEČ ...|15. 5. 2019
Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

družbapogovorpolitikainfoEvropa

Pogovor o

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament
Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?
VEČ ...|15. 5. 2019
Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament
Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Tone Gorjup

družbapogovorpolitikainfoEvropa

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

domovinakomentareuvolitveparlament

Komentar Domovina.je

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.
VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Rajko Podgoršek

domovinakomentareuvolitveparlament

Naš gost

VEČ ...|11. 5. 2019
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji

Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji

pogovorizobraževanje

Naš gost

Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji
VEČ ...|11. 5. 2019
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji

Mateja Subotičanec

pogovorizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|9. 5. 2019
Evropa potrebuje tišino

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

Evropa potrebuje tišino

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

družbakulturapogovorodnosiduhovnost

Via positiva

Evropa potrebuje tišino
Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.
VEČ ...|9. 5. 2019
Evropa potrebuje tišino
Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

Nataša Ličen

družbakulturapogovorodnosiduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 4. 2019
Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

komentar

Komentar Časnik.si

Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?
Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.
VEČ ...|17. 4. 2019
Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?
Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

Matevž Vidmar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 4. 2019
Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

eučasnikkomentaržiga turkpolitikainfo

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Evropa ni projekt
Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.
VEČ ...|3. 4. 2019
Žiga Turk: Evropa ni projekt
Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Žiga Turk

eučasnikkomentaržiga turkpolitikainfo

Komentar tedna

VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar tedna

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo
V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo
V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Radio Ognjišče

komentardružbapolitikaodnosi

Evropska unija v živo

VEČ ...|9. 12. 2018
Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

politika

Evropska unija v živo

Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.
VEČ ...|9. 12. 2018
Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Helena Škrlec

politika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2018
O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna

V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna

V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna
V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.
VEČ ...|7. 12. 2018
O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna
V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 12. 2018
Izbiranje kandidatov za najvišje funkcije v državi

V tokratni oddaji ’Spoznanje več, predsodek manj’ je prof. dr. Ernest Petrič spregovoril o iskanju najboljših kandidatov za najvišje funkcije v državi, ki je prevečkrat prepuščeno političnemu trgovanju, o globalnemu dogovoru Združenih narodov o migracijah, pri katerem ne Evropa ne Slovenija doslej nista sodelovali, čeprav bi morali, o slabem poznavanju muslimanskega sveta, ki trka na vrata Evrope in o svobodi govora oziroma sovražnem govoru ...

Izbiranje kandidatov za najvišje funkcije v državi

V tokratni oddaji ’Spoznanje več, predsodek manj’ je prof. dr. Ernest Petrič spregovoril o iskanju najboljših kandidatov za najvišje funkcije v državi, ki je prevečkrat prepuščeno političnemu trgovanju, o globalnemu dogovoru Združenih narodov o migracijah, pri katerem ne Evropa ne Slovenija doslej nista sodelovali, čeprav bi morali, o slabem poznavanju muslimanskega sveta, ki trka na vrata Evrope in o svobodi govora oziroma sovražnem govoru ...

pogovorpolitikakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Izbiranje kandidatov za najvišje funkcije v državi
V tokratni oddaji ’Spoznanje več, predsodek manj’ je prof. dr. Ernest Petrič spregovoril o iskanju najboljših kandidatov za najvišje funkcije v državi, ki je prevečkrat prepuščeno političnemu trgovanju, o globalnemu dogovoru Združenih narodov o migracijah, pri katerem ne Evropa ne Slovenija doslej nista sodelovali, čeprav bi morali, o slabem poznavanju muslimanskega sveta, ki trka na vrata Evrope in o svobodi govora oziroma sovražnem govoru ...
VEČ ...|3. 12. 2018
Izbiranje kandidatov za najvišje funkcije v državi
V tokratni oddaji ’Spoznanje več, predsodek manj’ je prof. dr. Ernest Petrič spregovoril o iskanju najboljših kandidatov za najvišje funkcije v državi, ki je prevečkrat prepuščeno političnemu trgovanju, o globalnemu dogovoru Združenih narodov o migracijah, pri katerem ne Evropa ne Slovenija doslej nista sodelovali, čeprav bi morali, o slabem poznavanju muslimanskega sveta, ki trka na vrata Evrope in o svobodi govora oziroma sovražnem govoru ...

Tone Gorjup

pogovorpolitikakomentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 11. 2018
Kaj odhod kanclerke pomeni za Slovenijo? - Matevž Sedej

Nekdanji župan Kamnika se je ravno še uspel srečati z najmočnejšo žensko na svetu, ko je Evropa začela šteti čas po Merklovi. Nemška kanclerka je tudi na Slovenskem vsaj do migrantske krize bila deležna nespornih simpatij desne sredine, v svetu pa bila označena za voditeljico liberalne demokracije v času vzpenjajočega se populizma. Toda kaj programirani odhod kanclerke Merklove in voditeljice CDU pomeni za Slovenijo? Kaj za nas pomeni Nemčija brez Merklove in CDU z novim vodstvom?

Kaj odhod kanclerke pomeni za Slovenijo? - Matevž Sedej

Nekdanji župan Kamnika se je ravno še uspel srečati z najmočnejšo žensko na svetu, ko je Evropa začela šteti čas po Merklovi. Nemška kanclerka je tudi na Slovenskem vsaj do migrantske krize bila deležna nespornih simpatij desne sredine, v svetu pa bila označena za voditeljico liberalne demokracije v času vzpenjajočega se populizma. Toda kaj programirani odhod kanclerke Merklove in voditeljice CDU pomeni za Slovenijo? Kaj za nas pomeni Nemčija brez Merklove in CDU z novim vodstvom?

komentarpolitika

Komentar Časnik.si

Kaj odhod kanclerke pomeni za Slovenijo? - Matevž Sedej
Nekdanji župan Kamnika se je ravno še uspel srečati z najmočnejšo žensko na svetu, ko je Evropa začela šteti čas po Merklovi. Nemška kanclerka je tudi na Slovenskem vsaj do migrantske krize bila deležna nespornih simpatij desne sredine, v svetu pa bila označena za voditeljico liberalne demokracije v času vzpenjajočega se populizma. Toda kaj programirani odhod kanclerke Merklove in voditeljice CDU pomeni za Slovenijo? Kaj za nas pomeni Nemčija brez Merklove in CDU z novim vodstvom?
VEČ ...|7. 11. 2018
Kaj odhod kanclerke pomeni za Slovenijo? - Matevž Sedej
Nekdanji župan Kamnika se je ravno še uspel srečati z najmočnejšo žensko na svetu, ko je Evropa začela šteti čas po Merklovi. Nemška kanclerka je tudi na Slovenskem vsaj do migrantske krize bila deležna nespornih simpatij desne sredine, v svetu pa bila označena za voditeljico liberalne demokracije v času vzpenjajočega se populizma. Toda kaj programirani odhod kanclerke Merklove in voditeljice CDU pomeni za Slovenijo? Kaj za nas pomeni Nemčija brez Merklove in CDU z novim vodstvom?

Matevž Sedej

komentarpolitika

Od slike do besede

VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi

Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi

Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

družbakultura

Od slike do besede

Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.
VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.

Mateja Subotičanec

družbakultura

Pogovor o

VEČ ...|6. 6. 2018
Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

politika

Pogovor o

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš
V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.
VEČ ...|6. 6. 2018
Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš
V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Alen Salihović

politika

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 5. 2018
Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič

Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.

Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič

Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.

duhovnostEvropa

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič
Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.
VEČ ...|27. 5. 2018
Vera v evropskih ustanovah - p. Peter Rožič
Jezuit p. Peter Rožič je septembra lani postal direktor Jezuitskega evropskega socialnega centra v Bruslju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako kristjane spodbujajo, da svojo vero vključujejo v svojo politično dejavnost v evropskih ustanovah.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropa

Naš pogled

VEČ ...|8. 5. 2018
Kje je Schumannova Evropa?

Kje je Schumannova Evropa?

Naš pogled

Kje je Schumannova Evropa?
VEČ ...|8. 5. 2018
Kje je Schumannova Evropa?

Blaž Lesnik

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|25. 2. 2018
Razmere v Bih - Vinko Puljić

Objavili smo intervju, ki ga je kardinal Vinko Puljić dal za tednik Družina.

Razmere v Bih - Vinko Puljić

Objavili smo intervju, ki ga je kardinal Vinko Puljić dal za tednik Družina.

duhovnostEvropaVinko Puljić

Iz življenja vesoljne Cerkve

Razmere v Bih - Vinko Puljić
Objavili smo intervju, ki ga je kardinal Vinko Puljić dal za tednik Družina.
VEČ ...|25. 2. 2018
Razmere v Bih - Vinko Puljić
Objavili smo intervju, ki ga je kardinal Vinko Puljić dal za tednik Družina.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropaVinko Puljić

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

duhovnostEvropaPal Toth

Iz življenja vesoljne Cerkve

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.
VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropaPal Toth

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|18. 2. 2018
16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

16 let JRS v Sloveniji

Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

infobeguncipapež

Gradimo odprto družbo

16 let JRS v Sloveniji
Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.
VEČ ...|18. 2. 2018
16 let JRS v Sloveniji
Jezuitski provincial p. Ivan Bresciani je govorili o prehojeni 16-letni poti Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji.

Matjaž Merljak

infobeguncipapež

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2020
Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Nataša Ličen

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|27. 3. 2020
Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Blaž Lesnik

pogovornaravaizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Damijana Medved

potovanjepogovor

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2020
Duhovna misel

Duhovna misel

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
Drugi pogled: dr. Karel Gržan

dr. Karel Gržan je svetoval: Preden spregovoriš bližnjemu kaj vse še ni, mu izrazi področja njegove prijetnosti, žlahtnosti, njegovih sposobnosti. V razmerju 5:1. Torej: pet lepih reči in ena, v kateri bi, po našem mnenju, lahko bil boljši. Priluhnite konkretnim nasvetom za lepoto sobivanja.

Drugi pogled: dr. Karel Gržan

dr. Karel Gržan je svetoval: Preden spregovoriš bližnjemu kaj vse še ni, mu izrazi področja njegove prijetnosti, žlahtnosti, njegovih sposobnosti. V razmerju 5:1. Torej: pet lepih reči in ena, v kateri bi, po našem mnenju, lahko bil boljši. Priluhnite konkretnim nasvetom za lepoto sobivanja.

Karel Gržan

Radijski misijon 2020

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 4. 2020
O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

Jure Sešek

duhovnostRadijski misijon 2020mladiotrocivzgoja

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Andrej Šinko

družbainfokoronaviruszdravstvo

Duhovna misel

VEČ ...|4. 4. 2020
Duhovna misel

Duhovna misel

Gregor Čušin

duhovnost