V nedeljo se je na Ponikvi in Slomu odvijal 16. shod kmetov pri blaženem A. M. Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva, kmetijskega šolstva in slovstva. Vsako leto se začne s slovesno sveto mašo, ki vabi k hvaležnosti za vse prejete dobrine, in letos je to mašo ob somaševanju duhovnikov in prisotnosti evangeličanskega škofa Geze Filo daroval nadškof Stanislav Zore. V nagovoru med mašo je bil zelo neposreden, vse zbrane je pozval, da sledijo slomškovemu zgledu in si vsak v svojem okolju prizadevajo za tako družbeno klimo, ki bo naklonjena kmetijstvu.

Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

Tokratna zgodba patra Karla Gržana nosi naslov Liturgični zdrs.

Včasih pravimo, da delamo po svoji vesti. Pa imamo vest pravilno oblikovano? Kako razumeti, kaj je prav in kaj ne? To so samo nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v Družinski katehezi. Obravnavamo namreč osmo poglavje papeževe apostolske spodbude Radost ljubezni, kjer sveti oče govori, kako pristopati do parov v neurejenih razmerah. Tu gre predvsem za ločene in vnovič poročene, ali pa izven zakonske skupnosti. Kakšna je pri tem vloga duhovnika spovednika?

Se dovolj dobro zavedamo pravice vedeti? Da ta ob doslednem uveljavljanju prinaša različne koristi in prednosti, opozarja svetovni dan pravice vedeti. 28. septembra ga zaznamujemo že 17 let. Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode, opozarja duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan.

V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

Amazonija - njena revščina, požiganje gozdov, oktobrska sinoda v Vatikanu, posvečevanje poročenih mož v duhovnike. O teh temah smo govorili z misijonarko v Braziliji Ano Slivka.

V oddaji smo predstavili bližajoči se Slomškov dan, ki pride na soboto, 28. septembra. Pogovarjali smo se tudi z duhovnikom Maksom Ipavcem, ki je obudil spomine na svojega strica, pokojnega škofa Jožefa Kvasa.

Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Sveto mašo ob 20. obletnici beatifikacije Antona Martina Slomška je daroval nadškof Alojzij Cvikl ob somaševanju dekanov in drugih duhovnikov. Pel je zbor Gimnazije Antona Martina Slomška, igral pa orkester Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška.

Iz knjige Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja tokrat beremo humoresko z naslovom Osji ples.

Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali sveto mašo ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije. Sodelovale so župnije: Maribor Tezno, Maribor Brezje, Sveta Barbara v Slovenskih Goricah, Sveti Peter pri Mariboru. Somaševenje duhovnikov teh župnij je vodil novomašnik Sebastijan Tišler. Pel je oktet iz Malečnika. Na orgle je igral organist Luka Hrgarek.

Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.

4. septembra je minilo 160 let od dejanja blaženega škofa Antona Martina Slomška, ko je iz Št. Andraža na Koroškem prenesel škofijski sedež v Maribor, s tem pa je mesto postalo škofijska prestolnica. Kaj bi bilo z Mariborom, če ne bi bilo leta 1859, je zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver v vlogi povezovalca spraševal govornike omizja v Slomškovi dvorani v Mariboru. Sodelovali so duhovnik in profesor dr. Vinko Potočnik, režiser David Sipoš ter zgodovinar in profesor dr. Stane Granda.

Nedavno je v enem osrednjih časopisov dober poznavalec slovenskih finančnih razmer zapisal trditev, da imamo Slovenci zaradi slabih gospodarjev na čelu države približno tretjino nižji BDP. Ni minilo nekaj dni, ko je ministrica Alenka Bratušek javno trdila, da imamo probleme v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah zaradi preplačanih javnih del v preteklosti. Glede na dejstvo, da se na proračun dobro spozna, njene izjave ni mogoče podcenjevati.Pred nekaj dnevi so se pojavili tudi neki glasovi v imenu upokojencev, ki pa so bili šibki in plehki, kot so bili nedavno o zvišanju pokojnin. Vse, predvsem pa najnižje, bi morali takoj zvišati najmanj za četrtino! Pričakovali bi reakcije pisunov, ki jim uredništva prepuščajo prostor za »pisma bralcev«, pa nič. Bog obvaruj! Če bi se pojavila neka zgodovinska resnica, ki bi oblatila podobo revolucije, ki je uradno ni bilo, ker je bil zgolj in samo boj proti okupatorju, bi nekatere revije pripravile celo posebne številke. Še vedno velja, da so v Sloveniji dobre teme samo ideološke, realno življenje nima vrednosti.V zraku krožijo zahteve po zvišanju plač državnim funkcionarjem. Če gre za predsednika države, vlade in nekatere ministre, bi se s tem strinjal. Nikakor pa ne v primeru, ko hočejo ta resnična neravnovesja izrabiti državni škrici. Seveda tudi njim privoščim višje plače, vendar v sorazmerju z drugimi državnimi uslužbenci. Dokler bo glavni dokaz za »strokovnost« predvsem strankarska pripadnost, je še to najmanj vprašljivo, če ne nemoralno.V Sloveniji so glede na ceno energije, hrane in številnih storitvenih dejavnosti, ki jih uravnava država, dejansko problem plače. Prav gospodarska vloga države kaže, da je njeno vodstvo glavni krivec za neprimerne plače in družbena neravnovesja. Položaj v domovih za ostarele, je kljub njegovemu ignoriranju, na robu eksplozije. Če s cenami teh državnih »uslug« primerjamo plače šefov državnih podjetij, se nam razkrije tragedija socialne Slovenije.Nedavno smo lahko prebrali, da imajo vodilni v napol državni energetiki neto letne plače okoli pol milijona eurov. Mogoče je tam blizu tudi direktor Krke, toda oni proizvajajo, se borijo na mednarodnem trgu, predvsem pa izjemno skrbijo za svoje delavce. Vodilni elektro podjetij pa zgolj in samo izrabljajo monopolni trg, dejstvo, da brez energije ne moremo živeti. Naš bencin je dražji kot v Avstriji, plače pa nekajkrat nižje. Enake testenine so v Italiji pol eura, pri nas več kot evro … Sedaj hočejo podražiti obvezno dodatno zavarovanje. Vsota presega vsoto letnega zvišanja pokojnine. Kje pa so ostale podražitve.Ne samo to. Zvišanje je za vse enako, za one, ki imajo 500 ali 2000 eurov pokojnine. Če to ni protiustavno v smislu načela, da je Slovenija socialna država, naj me »vrag tik tak vzame«. Podobnih primerov je veliko in kar je najhuje, še več jih bo. Vse bolj se kaže, da sedanja vlada, še bolj kot prejšnja, skrbi zgolj in samo za bogate.Danes sem bil v neki veleblagovnici, ki slovi po najnižjih cenah. Tudi šolskih pripomočkov. Jok otrok in vreščanje obupanih mater, da nakupa ne zmorejo, ker ne bodo imeli za preživetje, je bil pretresljiv. Pobegnil sem, ne da bi opravil namen obiska. Država krade predvsem revnim, ker jih je največ in ker kupujejo samo tisto, kar morajo. Zaposleni lahko reagirajo s štrajki, nekaj jim pomagajo sindikati. Kaj pa upokojenci, ki imajo za svoje voditelje večinoma prodane duše neuspešnih politikov?!Da bi onemogočili izražanje nezadovoljstva in družbeno kritiko, do skrajne obsedenosti preganjajo sovražni govor in nanj navezujoče si pojave. Proti sociali naperjenih dejanj, kot so zahteve po podražitvi velikih gradenj kot so drugi tir, karavanški predor, tretja os in podobno, za njimi stojijo vodilni člani Kučanovega Foruma 21, ne smemo kritizirati. Zlorabljanje človekovega dostojanstva in eksistenčne stiske, kot je bil primer županove farmacevtke, nevtralizira sodišče (nič ne govorite čez njega!!!!!!!!!). Vsak od nas bi lahko dodal še številne dokumentirane primere iz svojega okolja. Pohitite, dokler vam ne zavežejo usta določila o sovražnem govoru.Kot zgodovinar bi rad vprašal, bo sovražni govor tudi ponarejanje in zlorabljanje zgodovine. Tam so glavni mojstri v Zvezi borcev z Kučanom-Efialtom na čelu? Dajejo napake ali moralni zdrsi katoliških duhovnikov pravico do blatenja in žalitev verskega prepričanja, ki ga nam zagotavlja ustava? S kakšno pravico nam podtikajo, da je naša vera zgolj in samo rezultat manipulacij klera, da nimamo svojih spoznanj?Slovenija je gnila, da zaudarja do brezzračnega prostora nad nami. Tega seveda ni kriva ona, ampak mi, ki ne znamo biti državljani, ki se kot ljudje ne cenimo. Ni problem v premikanju proti sredini, nasprotovanju nacionalistom in antiekologom. Problem je v vrednotenju človekovega življenja! Tukaj in zdaj.Dediščina nadvrednosti ideologije nad vrednostjo in spoštovanjem človeškega dostojanstva vsakega posameznika je očitno za Slovence nepremagljiva. Vse bolj razumem one, ki trdijo, da je razprava o evtanaziji zgolj in samo priprava za dokončno rešitev pred onimi, ki so revni ter nebogljeni, ki trkajo na vest človeške družbe!

V družinski katehezi smo goste - Vilmo in Danija Siter ter duhovnika Rafka Klemenčiča - povprašali, kako so preživeli poletje ter kaj bi svetovali staršem, za ketere je pogosto september najbolj stresen mesec. Kako ohraniti mir v srcu in v odnosih s svojimi bližnjimi, je včasih prava umetnost. Nadaljevali pa smo tudi s prebiranjem papeževe spodbude Radost ljubezni in se dotaknili medijsko najbolj izpostavljenega osmega poglavja, ki govori o pastoralnem spremljanju ločenih v novih zvezah.

Tokrat je pred nami humoreska p. Karla Gržana z naslovom Slaba usluga.

Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

Tokrat lahko v rubriki Radijski roman prisluhnete humoreski p. Karla Gržana z naslovom Kako sem potegnil črto.

Iz župnije Planina pri Rakeku smo na 20. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je duhovnik Franc Maček, pel pa Mešani pevski zbor z gosti pod vodstvom Janeza Gostiše. Na orgle je igral Medart Švigelj. Za prenos je poskrbela ekipa Radia Slovenija.

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Tokrat je pred nami zgodba p. Karla Gržana Smejte se, saj je trpel le moj ego!. Humoreska je izšla v knjigi Založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Dotaknili smo se papeževega pisma duhovnikom, pri čemer je dr. Juhant komentiral tudi razmere, v katerih delujejo župniki v Sloveniji. Dotaknili smo se tudi političnih tem in tako spregovorili o integriteti ministrov, pa tudi o načrtih političnih strank za jesen. Dr. Juhant jepredstavil tudi svoj pogled na bližajoči se dan spomina na žrtve totalitarizmov.

Tokrat se ustavljamo ob humoreski Karla Gržana Ko si štor na štoru rebro zlomi. Zgodba je izšla v zbirki humoresk Jaz, Čarli Čeplin - kaplan Karli v smešnih prigodah svojega življenja.

Tokrat se ustavljamo ob humoreski duhovnika Karla Gržana Za debelo uro celjski škof. Humoreska je izšla v knjigi Jaz, Čarli Čeplin, ki jo je izdala Založba Ognjišče.

O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.

Pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matično domovino smo v oddaji »Pogovor o« predstaviti priprave na praznovanje jubileja, shod 17. avgusta 1919 v Beltincih, okoliščine, ki so do tega pripeljale ter vlogo duhovnikom pri tem. V studiu smo gostili soboškega škofa dr. Petra Štumpfa, župnika v Bogojini dr. Stanka Zvera in poslanca Jožefa Horvata. Predstavili so tudi preteklost Prekmurja.

V začetku oddaje je pater Branko Cestnik razmišljal o pomanjkanju duhovnikov, premestitvah in stanju v Cerkvi, nadaljeval pa je tudi z razmislekom o slovesnosti pri Ruski kapelici.

Pred meseci je na jug Madagaskarja odšel Stane Kerin, duhovnik, v katerem je že pred desetletji vzniknila želja po delu v misijonih. Pa ga je Gospod potreboval za delo na slovenski njivi. Prvič nas je obiskal kot misijonar.

Iz župnije Sveti Jurij v Slovenskih goricah smo na 17. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal bo duhovnik Sebastijan Valentan, pel pa Mladinski pevski zbor svetega Jurija pod vodstvom Jasmine Zorjan. Za prenos je poskrbela ekipa Radia Maribor.

Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Tokrat se ustavljamo ob humoreski duhovnika Karla Gržana Za debelo uro celjski škof. Humoreska je izšla v knjigi Jaz, Čarli Čeplin, ki jo je izdala Založba Ognjišče.

Čeprav Knobleharja Slovenci poznamo bolj površno, je njegova misijonska metoda aktualna še danes. Več kot sto let pred drugim vatikanskim koncilom, je spoznal, da se je potrebno približati ljudstvom, ki jim oznanjaš evangelij, spoznati njihov jezik, običaje … da je potrebno med njimi najti in vzgojiti duhovnike, ki bodo skrbeli zanje.

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.

21. julija, na Krištofovo nedeljo, bodo duhovniki pri svetih mašah blagoslavljali avtomobile, obenem pa bodo verniki lahko v nabirki darovali za nakup vozil za naše misijonarje. O tem smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem.

Spokorni fižolček je naslov humoreske Karla Gržana iz knjige Jaz, Čarli Čeplin, v kateri opisuje različen pogled na spokorna dejanja.

Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

Maševal je mons. Miro Šlibar - bolniški duhovnik.

V oddaji ste lahko slišali daljše povzetke prazničnega konca tedna ob godu sv. Petra in Pavla. Objavili smo izseke iz nagovorov novim duhovnikom, prisluhnili pa ste lahko tudi Besedi med nami iz julijske številke revije Novi svet.

Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...