Mavrica, oktober in mlade novinarke na obisku

Jure je tokrat prvič v oktobru gostil Melito. Z Mavrico sta se ozrla v jesen, na svetniški koledar, spregovorila o lepoti rožnega venca in pomembnosti gibanja za zdravje. Slišali ste zgodbo o sreči in denarju ter pogovor z dekleti, ki so nas obiskala v sklopu šolskega novinarskega krožka.

Teme programa Zahej

Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Finančno svetovanje

V tokratni Svetovalnici sta bila z nami neodvisna finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek. V tem mesecu izide njuna prva skupna knjiga Adijo, finančni stres. Je to mogoče, se boste vprašali? Avtorja menita, da je. Sicer sta odgovarjala na vaša vprašanja, med katerimi so tudi: kako varčevati v ETF skladih in ga plemeniti drugje, si pravilno organizirati finance, kako naj imajo finance urejene zakonci.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Ko gre za pravo stvar

Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

Sem Jezusov sodelavec?

Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje. (Lk 9, 3-5)

Uporabna naloga

Dva dolžnika je imel neki upnik; eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. Ker nista mogla plačati, je obema odpustil. Kateri ga bo torej bolj ljubil? (Lk 7, 41-42)

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Cent na cent

Gosta: Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta kako doličiti pravi obrok kredita, ko se odločimo za nakup nepremičnine; ali je dobro denar naložiti v energetiko; kdaj je prav, da začnemo varčevati za otroka.

Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Bog da vsem svetim enako plačilo

Ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino. On pa je odgovoril enemu izmed njih: Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi za en denar z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! (Mt 20, 12-14)

Judežev denar

Kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo judežev denar, kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Janez Janša za Radio Ognjišče o taboru SDS, Bovškem kotu, Lenarčiču, migrantih ...

Studio Radia Ognjišče se je včeraj za nekaj ur preselil v Bovec, kjer od prejšnjega meseca domačini prek oddajnika s kaninske B postaje lahko spremljajo naš program. Tam nas je obiskal tudi predsednik SDS Janez Janša, ki se mudi na 24. poletnem taboru stranke in Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Pred mikrofon ga je povabil Tone Gorjup. Veselo razpoložen in nasmejan je spregovoril najprej o Posočju, o krajih, ki so zanj najlepši v Sloveniji. Povedal je, kako so se tavori začeli, kaj vse na njih počnejo ... Na vprašanje ali ostaja Janez Janša politik tudi na počitnicah, je odgovoril, da je to čas, ko se lahko posveti družini, prijateljem … kot politik pa lahko izklopi. Kljub temu je bil pripravljen na pogovor o aktualnih političnih zadevah. Izbira Janeza Lenarčiča za kandidata za komisarja iz Slovenije se mu zdi neka logična poteza neambicioznosti slovenske politike doma in navzven. Način izbire predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, kaže na minus demokratične legitimnosti, saj je volivci niso izbrali. Napoved Marjana Šarca, da naj bi vezal proračunske dokumente na glasovanje o zaupnici, se mu zdi brezpredmetna, saj v danih okoliščinah, ko so gospodarski kazalci še dokaj dobri, ni težko sestaviti proračuna. Dejal pa je, da ta vlada ne zna porabiti denarja, ki ji je na voljo. Gre predvsem za veliko vsoto evropskih sredstev, ki jih ne znamo počrpati. Ugotavlja tudi, da je sla te vlade po kontroli, nadzoru, obvladovanju državljanov še večja kot pri prejšnji, čeprav gre za reciklirano vlado. Pojavljajo se ideje, ki zelo spominjajo na nekdanje totalitarne čase, kar se tiče pooblastil tajnih služb. V tem smislu je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča širok nadzor nad posamezniki, ko gre za mobilne telefone. Janša je spregovoril tudi o propustnosti schengenske meje, kjer je Slovenija na svetovnem zemljevidu označena z zeleno in še očem. Zato ni čudno, da največ migrantov na dan v schengensko območje v zadnjih mesecih vstopi ravno v Sloveniji.

V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!

Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.

Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Denar ne prikaplja sam

V Svetovalnici smo slišali nekaj koristnih misli na temo varčevanja. V našem studiu sta bila Ana in Mitja Vezovišek.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

D kot denar

Finančno svetovanje

V svetovalnici sta na vaša vprašanja, ki ste jih poslali po elektronski pošti, odgovarjala Ana in Mitja Vezovišek. Kaj naj stori fant, ki ga bivša punca prosi za posojilo denarja; 26-letno Kajo zanima, kako naj začne varčevati za pokojnino; starejši par pa, kako naj z majhnimi pokojninami vzdržujeta trinadstropno hišo.

Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Ste že kdaj Jezusu ali bližnjemu umili noge?

Zakaj tega olja ne bi prodali za tristo denarijev in te dali ubogim? (Jn 12, 5)

O ravnanju z denarjem

Z nami sta bila zakonca Vizovišek, Ana in Mitja, ki sta podala nekaj napotkov in nasvetov za upravljanje z osebnimi dohodki. Odgovorila sta na vprašanje kako se dogovoriti za delitev denarja v partnerski zvezi ter o tem kaj storiti z dediščino oz. premoženjem, do katerega smo prišli nepričakovano in nenadoma.

Finančna svetovalnica

Kako do denarja za širitev podjetja sprašujeta mlada pojdetnika, poslušalca pa zanima, kam naj naloži lep kupček denarja, da bo do njegove starosti rasel? Na vaša vprašanja odgovarjata finančna svetovalca Ana in Mitja Vezovišek.

Predavanja Skupnosti družin Sončnica iz Gorice

Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.

Simon Jenko: Jeprški učitelj - tretji del

V tretjem delu novele Simona Jenka Jeprški učitelj bomo prišli do konca zgodbe o nenavadnem vaškem šolniku, ki sovraži svoj poklic in sanja o denarju, s katerim bi pobegnil nekam daleč stran. Dolgo časa se ukvarja z dobitno kombinacijo številk na loteriji in končno je prepričan, da ima pravo. Mu bo uspelo?

Cent na cent

V Svetovalnici bosta v novem letu enkrat mesečno z nami finančna strokovnjaka Ana in Mitja Vezovišek. V prvi oddaji sta odgovorila na vprašanje študentke, ki zaključuje študij in se želi odseliti na svoje. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje upokojenega para in njune hčerke, ki pogosto potrebuje denar.

Kozina, a vi to resno? Podjetnike izgnati, da boste delavcem vrnili dostojanstvo ...

V Sloveniji naj bi bili za vse odgovorni podjetniki, ki jih vladajoča politična elita označuje za požrešne kapitaliste ... ter jih pošilja v tujino, če jim obdavčitve v Sloveniji ne odgovarjajo...Ob tem politična elita pozablja, da podjetniki skrbijo za zaposlene in posredno za njihove družine ter nenazadnje da podjetniki prispevajo denar za plače te politične elite...

Bogovič kritičen zaradi zapletov pri črpanju kohezijskih sredstev

Z evropskim poslancem Francem Bogovičem smo govorili o črpanju kohezijskih sredstev. Obstaja namreč resna grožnja, da bomo ostali brez dela denarja. Bogovič meni, da odgovornost za to nosita predvsem prejšnja pristojna ministrica Alenka Smerkolj in njena ekipa. Skrbi ga, ker aktualna vlada temu področju ne namenja pozornosti, kot jo zasluži.

NSi po prvih stotih dneh vlade Marjana Šarca: Deli denar, še preden je bil ustvarjen

Parlamentarne stranke različno gledajo na prvih sto dni vlade Marjana Šarca. V koaliciji so zadovoljni, naštevajo nekatere dosežke, kot so dvig minimalne plače in povprečnin, majhno povečanje pokojnin in končanje pogajanj s sindikati javnega sektorja. Ob tem poudarjajo, da jih čaka še veliko delo. V opoziciji so kritični. V NSi opozarjajo na pretirano radodarnost, ki bi nas utegnila kaznovati ob morebitni novi finančni in gospodarski krizi. Govorili smo z vodjo strankine poslanske skupine Jožefom Horvatom.

Čas je denar, torej si podarimo več časa

Rok Trkaj je ob godu sv. Nikolaja za Mladoskop strnil svoje vtise o obdarovanju in bistvu praznovanja, svoje spomine so dodala tudi dekleta, dijakinje šentviške Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava. Ker v omenjeni ustanovi letos praznujejo srebrni jubilej delovanja, smo objavili tudi celotni govor Gregorja Čušina iz osrednjega praznovanja. V oddaji pa govorili tudi o svetovnem prvenstvu v dveh plesnih zvrsteh, o elegantnem gibanju z veliko akrobatike, v pogovoru z Matejo Sever.

Razreševanje afere o pranju iranskega denarja v NLB obstalo na mestu

V teh dneh je minilo leto dni, odkar so v Evropskem parlamentu obravnavali enega največjih finančnih škandalov v zgodovini Slovenije. Pobudo, naj odbro PANA pod drobnogled vzame pranje iranskega denarja v NLB, je dala evropska poslanka Romana Tomc. Za zdaj ni zaznala premikov v smeri razrešitve afere.

Komu dajem desetino premoženja?

Odnos do denarja

Tomčeva o dodatnem denarju Evropske unije za zaposlovanje mladih

Evropski poslanci so sprejeli pogajalsko stališče o finančnem okviru Evropske unije za obdobje med letoma 2021 in 2027. Razdelili so tudi zneske za posamezne programe. Med drugim bi podvojili sredstva za zmanjšanje brezposelnosti mladih. Oceno pobude za zaposlovanje mladih je v vlogi poročevalke pripravljala evropska poslanka Romana Tomc, ki pripada politični skupini Evropske ljudske stranke. Kot je ocenila, gre za enega najboljših projektov v zadnjem obdobju delovanja ustanov Evropske unije, ki je tudi zelo konkreten.

Ste zadovoljni z županom?

V tokratnem komentarju je novinar Andrej Šinko razmišljal o porabi denarja na lokalni ravni ter delovanju županov v omenjenem kontekstu. Prav tako se je dotaknil števila občin in kvalificiranosti izvoljenih predstavnikov.

Dr. Lahovnik o guvernerju Banke Slovenije in aktualnem dogajanju

Ekonomist dr. Matej Lahovnik je za Radio Ognjišče komentiral rdečo luč, ki jo je državni zbor prižgal imenovanju Primoža Dolenca na položaj guvernerja Banke Slovenije. Ta tako ostaja brez vodstva s polnimi pooblastili. Dr. Lahovnika smo prav tako vprašali, kaj pomenijo zadnji izračuni Mednarodnega denarnega sklada za naš državo. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče v povezavi s prodajo NLB, saj se bližajo ključni trenutki v tem postopku.

Srečanja dne 8. 7. 2018

V prejšnji oddaji Srečanja smo spoznali Silvo in Naceta Volčič, ki sta se po Božjem navdihu odločila, da obiskujeta najbolj obrobne skupnosti po vsem svetu. Zato sta ustanovila tudi društvo Operando, ki za te ljudi zbira denarna sredstva. Tokrat pa sta nam opisala nekaj utrinkov iz njune zanimive poti po Evropi in Aziji.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Stranpoti sožitja

Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.

Nega na domu - Jonata Potočnik

V Sloveniji se delež prebivalcev, starejših od 65 let, vztrajno povečuje. Vprašanje pa je, kako jim zagotoviti kvalitetnejše življenje, da lahko ostanejo doma. Ena od možnosti je nega na domu, s katero nekatere ustanove poskrbijo za različne potrebe.

Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo soočili Kovačiča in Lebna

Soočili smo pobudnika nedeljskega referenduma Vilija Kovačiča in zagovornika zakona o drugem tiru Jureta Lebna. Organizatorji referendumske kampanje imajo le še nekaj deset ur časa, da volivce prepričajo o prednostih oz. slabostih zakona o drugem tiru. Ponovljena kampanja zaenkrat ni postregla s presenečenji. Kovačič in Leben s stališči vztrajata na nasprotnih bregovih, oba pa pozivata k čim večji referendumski udeležbi.

Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Matej Tonin - NSi

Naš gost je bil mag. Matej Tonin, ki je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Nove Slovenije. Govorili smo o njegovi viziji dela, o programu stranke in o aktualnih vprašanjih v luči bližajočih volitev.

Slovenska vojska – komentarji in načrti

Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Stavka Javnega sektorja in razmere v gospodarstvu - Samo Hribar Milič, Goran Novković

V oddaji Pogovor o smo se v tednu treh stavk vprašali, kako upravičene sploh so, koliko lahko gospodarstvo še servisira javni sektor in kako odgovorno se do gospodarstva obnaša država. V studiu smo gostili izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov Gorana Novkovića in izvršnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča.

Brez otrok, 5. del

Za revolucijo bioloških znanosti je pomemben denar bogatih ljudi kot so Hanley Siliezar in ruski poslovnež, oligarh Piračenko.

Drugi pogled: Bolniki niso breme, ampak so del telesa Cerkve - br. Jože Smukavec

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.