Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Naš gost

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Komentar tedna

VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

zgodovinapolitika

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Ivan Štuhec

zgodovinapolitika

Via positiva

VEČ ...|15. 8. 2019
Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

družbaizobraževanjeinfokulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostgospodarstvo

Via positiva

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni
Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.
VEČ ...|15. 8. 2019
Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni
Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostgospodarstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostromarski turizem

Zakladi naše dediščine

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostromarski turizem

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Pojdite in učite

VEČ ...|11. 8. 2019
Klic po pomoči iz Zakrpatja

V oddaji smo gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Opisala je delo na misijonu, se zahvalila za pomoč in prosila dobrotnike za plenice za odrasle, povoje in invalidske vozičke. Izkušnje našim misijonarjem utrjujejo misel, da vedno znova naletijo na razumevanja polne poslušalce. Upamo, da je bilo tudi tokrat tako.

Klic po pomoči iz Zakrpatja

V oddaji smo gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Opisala je delo na misijonu, se zahvalila za pomoč in prosila dobrotnike za plenice za odrasle, povoje in invalidske vozičke. Izkušnje našim misijonarjem utrjujejo misel, da vedno znova naletijo na razumevanja polne poslušalce. Upamo, da je bilo tudi tokrat tako.

družbaduhovnostmisijoniUkrajinaJožica Sterle

Pojdite in učite

Klic po pomoči iz Zakrpatja
V oddaji smo gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Opisala je delo na misijonu, se zahvalila za pomoč in prosila dobrotnike za plenice za odrasle, povoje in invalidske vozičke. Izkušnje našim misijonarjem utrjujejo misel, da vedno znova naletijo na razumevanja polne poslušalce. Upamo, da je bilo tudi tokrat tako.
VEČ ...|11. 8. 2019
Klic po pomoči iz Zakrpatja
V oddaji smo gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Opisala je delo na misijonu, se zahvalila za pomoč in prosila dobrotnike za plenice za odrasle, povoje in invalidske vozičke. Izkušnje našim misijonarjem utrjujejo misel, da vedno znova naletijo na razumevanja polne poslušalce. Upamo, da je bilo tudi tokrat tako.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniUkrajinaJožica Sterle

Iz naših krajev

VEČ ...|10. 8. 2019
Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje

Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje

Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

družbaodnosi

Iz naših krajev

Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje
Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.
VEČ ...|10. 8. 2019
Pivka, Brežice, Ilirska Bistrica, Murska Sobota, Dornava, Mozirje
Poročali smo o porabi sredstev, ki jih občine Pivka, Brežice in Ilirska Bistrica prejemajo zaradi delovanja Slovenske vojske na njihovem območju, vzpostavitvi Razvojne ambulante s centrom za zgodnjo obravnavo v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter da v Mozirski Gaj tudi poleti vabita tako cvetje kot različni dogodki. Slišali pa ste lahko tudi o prihajajočem že 26-em Lükarskem prazniku v Dornavi.

Andrej Šinko

družbaodnosi

Pogovor o

VEČ ...|7. 8. 2019
Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene

Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene

Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

družbainfokmetijstvopogovorpolitika

Pogovor o

Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene
Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
VEČ ...|7. 8. 2019
Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene
Z državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjano Zagorc, predsednikomSindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom in direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Brankom Ravnikom smo spregovorili o načrtovanih spremembah zemljiške politike. Te med drugim zadevajo prednostni vrstni red v postopkih nakupa kmetijskih zemljišč in delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Andrej Šinko

družbainfokmetijstvopogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 8. 2019
O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu

Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.

O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu

Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.

infopolitikaMaversvpm

Spoznanje več, predsodek manj

O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu
Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.
VEČ ...|5. 8. 2019
O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu
Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.

Helena Križnik

infopolitikaMaversvpm

Svetovalnica

VEČ ...|30. 7. 2019
Študentsko delo

V poletnem času veliko podjetij za delo išče študente. Kakšne izkušnje s študenti imajo člani Obrtno podjetniške zbornice, kako je s plačilom in kaj mora delodajalec urediti, preden zaposli študenta? Kako pogosto lahko ta dela in kako je zavarovan? V našem studiu je bila Nina Scortegagna Kavčnik, vodja svetovalnega in izobraževalnega centra na zbornici.

Študentsko delo

V poletnem času veliko podjetij za delo išče študente. Kakšne izkušnje s študenti imajo člani Obrtno podjetniške zbornice, kako je s plačilom in kaj mora delodajalec urediti, preden zaposli študenta? Kako pogosto lahko ta dela in kako je zavarovan? V našem studiu je bila Nina Scortegagna Kavčnik, vodja svetovalnega in izobraževalnega centra na zbornici.

svetovanjedelomladi

Svetovalnica

Študentsko delo
V poletnem času veliko podjetij za delo išče študente. Kakšne izkušnje s študenti imajo člani Obrtno podjetniške zbornice, kako je s plačilom in kaj mora delodajalec urediti, preden zaposli študenta? Kako pogosto lahko ta dela in kako je zavarovan? V našem studiu je bila Nina Scortegagna Kavčnik, vodja svetovalnega in izobraževalnega centra na zbornici.
VEČ ...|30. 7. 2019
Študentsko delo
V poletnem času veliko podjetij za delo išče študente. Kakšne izkušnje s študenti imajo člani Obrtno podjetniške zbornice, kako je s plačilom in kaj mora delodajalec urediti, preden zaposli študenta? Kako pogosto lahko ta dela in kako je zavarovan? V našem studiu je bila Nina Scortegagna Kavčnik, vodja svetovalnega in izobraževalnega centra na zbornici.

Tanja Dominko

svetovanjedelomladi

Pojdite in učite

VEČ ...|28. 7. 2019
Gost: misijonar Stane Kerin

Pred meseci je na jug Madagaskarja odšel Stane Kerin, duhovnik, v katerem je že pred desetletji vzniknila želja po delu v misijonih. Pa ga je Gospod potreboval za delo na slovenski njivi. Prvič nas je obiskal kot misijonar.

Gost: misijonar Stane Kerin

Pred meseci je na jug Madagaskarja odšel Stane Kerin, duhovnik, v katerem je že pred desetletji vzniknila želja po delu v misijonih. Pa ga je Gospod potreboval za delo na slovenski njivi. Prvič nas je obiskal kot misijonar.

duhovnostMadagaskarmisijonimisijonar

Pojdite in učite

Gost: misijonar Stane Kerin
Pred meseci je na jug Madagaskarja odšel Stane Kerin, duhovnik, v katerem je že pred desetletji vzniknila želja po delu v misijonih. Pa ga je Gospod potreboval za delo na slovenski njivi. Prvič nas je obiskal kot misijonar.
VEČ ...|28. 7. 2019
Gost: misijonar Stane Kerin
Pred meseci je na jug Madagaskarja odšel Stane Kerin, duhovnik, v katerem je že pred desetletji vzniknila želja po delu v misijonih. Pa ga je Gospod potreboval za delo na slovenski njivi. Prvič nas je obiskal kot misijonar.

Jure Sešek

duhovnostMadagaskarmisijonimisijonar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 7. 2019
Nekatere posebej uporabne aplikacije

Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.

Nekatere posebej uporabne aplikacije

Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.
VEČ ...|26. 7. 2019
Nekatere posebej uporabne aplikacije
Blaška Božnar, specialistka za razvoj podeželja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je predstavila nekaj računalniških aplikacij, ki kmetom lahko olajšajo delo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 7. 2019
Imago Sloveniae, festival Okarina na Bledu

Nacionalni projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije obeležuje že 30-letnico svojega glasbenega in kulturnega delovanja, in se veseli več kot 2500 koncertov in sodelovanja več kot 10000 vrhunskih glasbenikov ter več kot milijon in pol obiskovalcev. Na Bledu se je začel že 29. festival Okarina. Na tradicionalnem festivalu etno glasbe, katerega organizator je Zavod za kulturo Bled, se bo letos do 3. avgusta zvrstilo 12 glasbenih večerov z glasbenimi skupinami in posamezniki z vseh koncev sveta.

Imago Sloveniae, festival Okarina na Bledu

Nacionalni projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije obeležuje že 30-letnico svojega glasbenega in kulturnega delovanja, in se veseli več kot 2500 koncertov in sodelovanja več kot 10000 vrhunskih glasbenikov ter več kot milijon in pol obiskovalcev. Na Bledu se je začel že 29. festival Okarina. Na tradicionalnem festivalu etno glasbe, katerega organizator je Zavod za kulturo Bled, se bo letos do 3. avgusta zvrstilo 12 glasbenih večerov z glasbenimi skupinami in posamezniki z vseh koncev sveta.

festivalglasbaetnoImagoOkarina

Kulturni utrinki

Imago Sloveniae, festival Okarina na Bledu
Nacionalni projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije obeležuje že 30-letnico svojega glasbenega in kulturnega delovanja, in se veseli več kot 2500 koncertov in sodelovanja več kot 10000 vrhunskih glasbenikov ter več kot milijon in pol obiskovalcev. Na Bledu se je začel že 29. festival Okarina. Na tradicionalnem festivalu etno glasbe, katerega organizator je Zavod za kulturo Bled, se bo letos do 3. avgusta zvrstilo 12 glasbenih večerov z glasbenimi skupinami in posamezniki z vseh koncev sveta.
VEČ ...|24. 7. 2019
Imago Sloveniae, festival Okarina na Bledu
Nacionalni projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije obeležuje že 30-letnico svojega glasbenega in kulturnega delovanja, in se veseli več kot 2500 koncertov in sodelovanja več kot 10000 vrhunskih glasbenikov ter več kot milijon in pol obiskovalcev. Na Bledu se je začel že 29. festival Okarina. Na tradicionalnem festivalu etno glasbe, katerega organizator je Zavod za kulturo Bled, se bo letos do 3. avgusta zvrstilo 12 glasbenih večerov z glasbenimi skupinami in posamezniki z vseh koncev sveta.

Marjan Bunič

festivalglasbaetnoImagoOkarina

Za sožitje

VEČ ...|23. 7. 2019
Pomen počitnic

V julijski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o počitnicah. Kaj najbolj sprosti, katere vsebine izbrati, da bo dopust čim bolj izkoriščen, zakaj zdržimo napet tempo delovnih dni, ko pride čas za oddih pa mnogi zbolijo? In, zakaj se na počitnicah prvi dan pogosto prepiramo, se je treba naučiti znova skupnega bivanja?

Pomen počitnic

V julijski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o počitnicah. Kaj najbolj sprosti, katere vsebine izbrati, da bo dopust čim bolj izkoriščen, zakaj zdržimo napet tempo delovnih dni, ko pride čas za oddih pa mnogi zbolijo? In, zakaj se na počitnicah prvi dan pogosto prepiramo, se je treba naučiti znova skupnega bivanja?

družbapočitekoddihpočitniceodnosi

Za sožitje

Pomen počitnic
V julijski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o počitnicah. Kaj najbolj sprosti, katere vsebine izbrati, da bo dopust čim bolj izkoriščen, zakaj zdržimo napet tempo delovnih dni, ko pride čas za oddih pa mnogi zbolijo? In, zakaj se na počitnicah prvi dan pogosto prepiramo, se je treba naučiti znova skupnega bivanja?
VEČ ...|23. 7. 2019
Pomen počitnic
V julijski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o počitnicah. Kaj najbolj sprosti, katere vsebine izbrati, da bo dopust čim bolj izkoriščen, zakaj zdržimo napet tempo delovnih dni, ko pride čas za oddih pa mnogi zbolijo? In, zakaj se na počitnicah prvi dan pogosto prepiramo, se je treba naučiti znova skupnega bivanja?

Nataša Ličen

družbapočitekoddihpočitniceodnosi

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2019
V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!

Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.

V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!

Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.

komentarpolitika

Naš pogled

V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!
Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.
VEČ ...|23. 7. 2019
V Bovcu imamo nov oddajnik... Po 20 letni kalvariji!
Je AKOS v službi izdajateljev, državljanov, davkoplačevalcev? Naša izkušnja je, da je predvsem sam sebi namen in da dejansko lahko dela (oz. ne dela) in naredi (ne naredi) kar hoče. Ob dejstvu, da za njihovo delovanje tudi mi - Radio Ognjišče - prispevamo kar lepo vsoto denarja v obliki frekvenčnine vsako leto.Pri Radiu Ognjišče si že od svojega nastanka prizadevamo, da bi s svojim signalom pokrili vse prebivalce RS. Zlasti si prizadevamo to zagotoviti na področjih, kjer je za to močno izražen interes lokalnega prebivalstva. Ker nam to v več kot 20 letih ni uspelo, pa ne po lastni »krivdi« ali nesposobnosti, smo vedno iskali tudi alternativne možnosti.O spotikanjih pri pridobivanju FM frekvenc v poletnem našem pogledu, ki ga je pripravil tehnik radia, ki je zadolžen tudi za načrtovanje in delovanje oddajniške mreže radia.

Marko Zupan

komentarpolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|20. 7. 2019
Ljubljana, Loški Potok, Odranci

V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

Ljubljana, Loški Potok, Odranci

V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

družbapogovor

Iz naših krajev

Ljubljana, Loški Potok, Odranci
V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.
VEČ ...|20. 7. 2019
Ljubljana, Loški Potok, Odranci
V oddaji ste lahko slišali o projektih v Občini Loški Potok, o zgodbi Andreja Rotarja, ki mu je podjetje Carthago iz Prekmurja po bolezni in preteku pogodbe za določen čas našlo novo primerno delovno mesto, na pomoč pa so mu priskočili tudi sodelavci, ter o načrtih Konjeniške zveze Slovenije, da klubi pod njihovim okriljem odprejo vrata šolarjem.

Andrej Šinko

družbapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|19. 7. 2019
Prekinitev pogodbe o zaposlitvi

Iz Obrtne zbornice Slovenije je Staša Pirkmajer opisala potek in pogoje, ki jih je treba izpolnjevati, za prekinitev pogodbe o zaposlitvi delavcu, s katerim delodajalec ni zadovoljen. V kakšnih primerih se to lahko uredi, na kaj je treba paziti in upoštevati pri postopku, da smo korektni in pošteni do vseh vključenih strank? Osnovne informacije smo slišali v Svetovalnici.

Prekinitev pogodbe o zaposlitvi

Iz Obrtne zbornice Slovenije je Staša Pirkmajer opisala potek in pogoje, ki jih je treba izpolnjevati, za prekinitev pogodbe o zaposlitvi delavcu, s katerim delodajalec ni zadovoljen. V kakšnih primerih se to lahko uredi, na kaj je treba paziti in upoštevati pri postopku, da smo korektni in pošteni do vseh vključenih strank? Osnovne informacije smo slišali v Svetovalnici.

družbapogovorsvetovanje

Svetovalnica

Prekinitev pogodbe o zaposlitvi
Iz Obrtne zbornice Slovenije je Staša Pirkmajer opisala potek in pogoje, ki jih je treba izpolnjevati, za prekinitev pogodbe o zaposlitvi delavcu, s katerim delodajalec ni zadovoljen. V kakšnih primerih se to lahko uredi, na kaj je treba paziti in upoštevati pri postopku, da smo korektni in pošteni do vseh vključenih strank? Osnovne informacije smo slišali v Svetovalnici.
VEČ ...|19. 7. 2019
Prekinitev pogodbe o zaposlitvi
Iz Obrtne zbornice Slovenije je Staša Pirkmajer opisala potek in pogoje, ki jih je treba izpolnjevati, za prekinitev pogodbe o zaposlitvi delavcu, s katerim delodajalec ni zadovoljen. V kakšnih primerih se to lahko uredi, na kaj je treba paziti in upoštevati pri postopku, da smo korektni in pošteni do vseh vključenih strank? Osnovne informacije smo slišali v Svetovalnici.

Nataša Ličen

družbapogovorsvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

politikakomentardružba

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja
V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.
VEČ ...|19. 7. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja
V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Ivan Štuhec

politikakomentardružba

Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

športpogovorgorenarava

Doživetja narave

Delo markacistov v visokogorju
V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.
VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju
V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Blaž Lesnik

športpogovorgorenarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani

V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Kulturni utrinki

Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.
VEČ ...|18. 7. 2019
Likof na taberhi v Rogatcu, Evropa cantat 2021 v Ljubljani
V soboto bo v Muzeju na prostem že 21. tradicionalna prireditev Likof na taberhi. Gre za enega največjih etnografskih dogodkov s prikazom mlačve žita s cepci, delavnice rokodelcev in delovnih opravil, z doživljajskimi delavnicami in drugim. Na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila mednarodni zborovski festival Europa Cantat. S sprejetim sklepom je vlada tako potrdila kandidaturo RS za gostiteljstvo festivala, ki bo potekal med 17. in 25. julijem 2021.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskazborifestival

Petkov večer

VEČ ...|12. 7. 2019
Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine

Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.

Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine

Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.

glasbakoncertVocabella

Petkov večer

Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine
Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.
VEČ ...|12. 7. 2019
Vocabella - koncert ob 10-letnici skupine
Skupina šestih deklet z imenom Vocabella letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Svojo glasbeno ustvarjalnost so članice zasedbe predstavile na koncertu z naslovom Obrazi ženske.

Marjan Bunič

glasbakoncertVocabella

Globine

VEČ ...|9. 7. 2019
O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

duhovnostodnosiskupnost

Globine

O krščanski skupnosti
Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|9. 7. 2019
O krščanski skupnosti
Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosiskupnost

Radijska kateheza

VEČ ...|6. 7. 2019
dr. Anton Štrukelj: Poklicani k služenju.

Vsi smo poklicani k služenju, vendar na poseben način diakoni. Zakaj tako, ali so v prvi Cerkvi delovale tudi diakonise in kaj bi to lahko pomenilo danes, zakaj duhovništvo še vedno spremlja celibat, ki je cerkvenopravna ustanova, in kaj pomeni škofovstvo kot tretja stopnja svetega reda, je odgovarjal dr. Anton Štrukelj.

dr. Anton Štrukelj: Poklicani k služenju.

Vsi smo poklicani k služenju, vendar na poseben način diakoni. Zakaj tako, ali so v prvi Cerkvi delovale tudi diakonise in kaj bi to lahko pomenilo danes, zakaj duhovništvo še vedno spremlja celibat, ki je cerkvenopravna ustanova, in kaj pomeni škofovstvo kot tretja stopnja svetega reda, je odgovarjal dr. Anton Štrukelj.

duhovnost

Radijska kateheza

dr. Anton Štrukelj: Poklicani k služenju.
Vsi smo poklicani k služenju, vendar na poseben način diakoni. Zakaj tako, ali so v prvi Cerkvi delovale tudi diakonise in kaj bi to lahko pomenilo danes, zakaj duhovništvo še vedno spremlja celibat, ki je cerkvenopravna ustanova, in kaj pomeni škofovstvo kot tretja stopnja svetega reda, je odgovarjal dr. Anton Štrukelj.
VEČ ...|6. 7. 2019
dr. Anton Štrukelj: Poklicani k služenju.
Vsi smo poklicani k služenju, vendar na poseben način diakoni. Zakaj tako, ali so v prvi Cerkvi delovale tudi diakonise in kaj bi to lahko pomenilo danes, zakaj duhovništvo še vedno spremlja celibat, ki je cerkvenopravna ustanova, in kaj pomeni škofovstvo kot tretja stopnja svetega reda, je odgovarjal dr. Anton Štrukelj.

Silvestra Sadar

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 7. 2019
Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem

S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.

Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem

S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.

infoduhovnost

Informativni prispevki

Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem
S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.
VEČ ...|6. 7. 2019
Nadškof Hočevar: Knoblehar je vzgled misijonarjem
S slovesnim bogoslužjem v cerkvi sv. Kancijana so se spomnili misijonarja Ignacija Knobleharja. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi orisal vlogo in delovanje Knobleharja in spregovoril o tem, kakšen vzor je bil misijonarjem. Nadškof je poudaril, da je Knoblehar znal vsak trenutek izkoristiti za to, da bi lahko pravilno posredoval evangelij.

Andrej Šinko

infoduhovnost

Dogodki

VEČ ...|3. 7. 2019
Severovzhod Burundija

Jure Sešek nam je na kratko opisal delovanje misijona Ruzo in tamkajšnjo okolico. Tokrat je bila zveza nekoliko slabša, ampak po Juretovih besedah so zgodbe, ki jih tam slišita z Izidorjem tudi ob jasni besedi nerazumljive in zelo pretresljive.

Severovzhod Burundija

Jure Sešek nam je na kratko opisal delovanje misijona Ruzo in tamkajšnjo okolico. Tokrat je bila zveza nekoliko slabša, ampak po Juretovih besedah so zgodbe, ki jih tam slišita z Izidorjem tudi ob jasni besedi nerazumljive in zelo pretresljive.

Burundi 2019

Dogodki

Severovzhod Burundija
Jure Sešek nam je na kratko opisal delovanje misijona Ruzo in tamkajšnjo okolico. Tokrat je bila zveza nekoliko slabša, ampak po Juretovih besedah so zgodbe, ki jih tam slišita z Izidorjem tudi ob jasni besedi nerazumljive in zelo pretresljive.
VEČ ...|3. 7. 2019
Severovzhod Burundija
Jure Sešek nam je na kratko opisal delovanje misijona Ruzo in tamkajšnjo okolico. Tokrat je bila zveza nekoliko slabša, ampak po Juretovih besedah so zgodbe, ki jih tam slišita z Izidorjem tudi ob jasni besedi nerazumljive in zelo pretresljive.

Jure Sešek

Burundi 2019

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 7. 2019
Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik

V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik

V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

infopogovordružbazdravstvo

Informativni prispevki

Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik
V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.
VEČ ...|2. 7. 2019
Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik
V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

Petra Stopar

infopogovordružbazdravstvo

Z ljudmi na poti

VEČ ...|30. 6. 2019
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković

V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković

V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.
VEČ ...|30. 6. 2019
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

Alen Salihović

družbapogovor

Moja zgodba

VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina

V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina

V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Igor GrdinaJože DežmanAvstrijska zgodovinaErnest Bruckmüller

Moja zgodba

Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.
VEČ ...|30. 6. 2019
Ddr. Igor Grdina o knjigi Avstrijska zgodovina
V oddaji Moja zgodba sta tokrat ob knjigi Avstrijska zgodovina spregovorila ddr. Igor Grdina in dr. Jože Dežman. Gre za delo uglednega avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruckmüller, ki je za slovenskega bralca posebej zanimiv zaradi prikaza nastajanja mest, dežel, oblikovanja plemiških družin, cerkvene organizacije in je tesno povezan z razvojem slovenskega ozemlja.

Jože Bartolj

Igor GrdinaJože DežmanAvstrijska zgodovinaErnest Bruckmüller

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Bronja Žakelj

Kulturni utrinki

Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.
VEČ ...|24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Jože Bartolj

Bronja Žakelj

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|23. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stesom

V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.

Pogovor z nadškofom Antonom Stesom

V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.

duhovnostpogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pogovor z nadškofom Antonom Stesom
V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.
VEČ ...|23. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stesom
V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.

Petra Stopar

duhovnostpogovor

Via positiva

VEČ ...|20. 6. 2019
Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Glenn Rolfsen - Optius

Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

izobraževanjepogovorsvetovanjedružba

Via positiva

Glenn Rolfsen - Optius
Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.
VEČ ...|20. 6. 2019
Glenn Rolfsen - Optius
Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjepogovorsvetovanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom

Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

infoodnosizdravstvopolitikapogovordružba

Informativni prispevki

Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.
VEČ ...|18. 6. 2019
Pogovor z nadškofom Antonom Stresom
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.

Petra Stopar

infoodnosizdravstvopolitikapogovordružba

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Naš gost

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev

Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.

Delovanje rastlinskih biostimulatorjev

Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.
VEČ ...|14. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je predstavila glavne vrste sredstev za krepitev rastlin.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

družbaduhovnostpapežpogovor

Informativni prispevki

Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.
VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpapežpogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev

Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.

Delovanje rastlinskih biostimulatorjev

Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.
VEČ ...|13. 6. 2019
Delovanje rastlinskih biostimulatorjev
Dr. Tamara Korošec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je pojasnila pomen in delovanje rastlinskih biostimulatorjev.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 6. 2019
Družinsko hotelirstvo

V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

Družinsko hotelirstvo

V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Družinsko hotelirstvo
V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.
VEČ ...|13. 6. 2019
Družinsko hotelirstvo
V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

Urša Sešek

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvo

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

zgodovinadružbapolitika

Pogovor o

Temna stran Dela
Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.
VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela
Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Mateja Subotičanec

zgodovinadružbapolitika

Naš pogled

VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen: Srebrni trije

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

športkomentarmladi

Naš pogled

Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.
VEČ ...|11. 6. 2019
Nataša Ličen: Srebrni trije
Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Nataša Ličen

športkomentarmladi

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

venceljspominosamosvajanje

Informativni prispevki

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.
VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Alen Salihović

venceljspominosamosvajanje

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 6. 2019
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov

Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Pogovor o položaju družinskih zdravnikov

Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

zdravstvoinfomladi

Informativni prispevki

Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.
VEČ ...|5. 6. 2019
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Petra Stopar

zdravstvoinfomladi

Dogodki

VEČ ...|5. 6. 2019
Nov zalogaj za grizenje: Strmca nad Planino

Ta klanec ni zadnji na današnji z dobrimi deli zaznamovani poti naših kolesarjev. Res je, da jim od Brezovice naprej zrak režejo sodelavci, ki so se jim simbolično na poti pridružili na S-bikes kolesih, ki pri napredovanju poti pomagajo z električnim pogonom, a vseeno, je to nov zalogaj naporov za današnje dobro delo. Marko Baloh, slovenski ekstremni kolesar na dolge proge je nekaj nasvetov že delil kolesarjev delil že v današnjem jutru. Pred dobro uro pa je povedal, kakšni so nasveti za prehranjevanje pred in med takimi podvigi.

Nov zalogaj za grizenje: Strmca nad Planino

Ta klanec ni zadnji na današnji z dobrimi deli zaznamovani poti naših kolesarjev. Res je, da jim od Brezovice naprej zrak režejo sodelavci, ki so se jim simbolično na poti pridružili na S-bikes kolesih, ki pri napredovanju poti pomagajo z električnim pogonom, a vseeno, je to nov zalogaj naporov za današnje dobro delo. Marko Baloh, slovenski ekstremni kolesar na dolge proge je nekaj nasvetov že delil kolesarjev delil že v današnjem jutru. Pred dobro uro pa je povedal, kakšni so nasveti za prehranjevanje pred in med takimi podvigi.

srebrna diagonala slovenije

Dogodki

Nov zalogaj za grizenje: Strmca nad Planino
Ta klanec ni zadnji na današnji z dobrimi deli zaznamovani poti naših kolesarjev. Res je, da jim od Brezovice naprej zrak režejo sodelavci, ki so se jim simbolično na poti pridružili na S-bikes kolesih, ki pri napredovanju poti pomagajo z električnim pogonom, a vseeno, je to nov zalogaj naporov za današnje dobro delo. Marko Baloh, slovenski ekstremni kolesar na dolge proge je nekaj nasvetov že delil kolesarjev delil že v današnjem jutru. Pred dobro uro pa je povedal, kakšni so nasveti za prehranjevanje pred in med takimi podvigi.
VEČ ...|5. 6. 2019
Nov zalogaj za grizenje: Strmca nad Planino
Ta klanec ni zadnji na današnji z dobrimi deli zaznamovani poti naših kolesarjev. Res je, da jim od Brezovice naprej zrak režejo sodelavci, ki so se jim simbolično na poti pridružili na S-bikes kolesih, ki pri napredovanju poti pomagajo z električnim pogonom, a vseeno, je to nov zalogaj naporov za današnje dobro delo. Marko Baloh, slovenski ekstremni kolesar na dolge proge je nekaj nasvetov že delil kolesarjev delil že v današnjem jutru. Pred dobro uro pa je povedal, kakšni so nasveti za prehranjevanje pred in med takimi podvigi.

Marjan Bunič

srebrna diagonala slovenije

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?

Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

infopogovorpolitikakomentarsdsnsi

Informativni prispevki

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.
VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Alen Salihović

infopogovorpolitikakomentarsdsnsi

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 6. 2019
Odmevi prostovoljstva v Etiopiji

Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.

Odmevi prostovoljstva v Etiopiji

Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.

Etiopijamisijondobrodelnost

Pojdite in učite

Odmevi prostovoljstva v Etiopiji
Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.
VEČ ...|2. 6. 2019
Odmevi prostovoljstva v Etiopiji
Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.

Jure Sešek

Etiopijamisijondobrodelnost

Radijska kateheza

VEČ ...|1. 6. 2019
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.

Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.

Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

družbaduhovnost

Radijska kateheza

dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.
VEČ ...|1. 6. 2019
dr. Anton Stres: Bioetika, Splav, Evtanazija.
Besede kot so splav, poskusi na zarodkih, evtanazija se v Svetem pismu ne nahajajo. Z njimi se srečujemo vsak dan, tudi Cerkev. O tem, kaj pomeni svetost življenja, na čem temelji nauk o nedotakljivosti človeškega življenja, zakaj zarodek ni eden od delov materinega telesa in katere stranpoti lahko prinesejo sedanje težnje po evtanaziji, nam je spregovoril nadškof Anton Stres v tokratni radijski katehezi.

Silvestra Sadar

družbaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2019
Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019

Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019

Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Žiga Kert

Kulturni utrinki

Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019
Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.
VEČ ...|30. 5. 2019
Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019
Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Jože Bartolj

Žiga Kert

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2019
DD Turizem na kmetiji

Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

DD Turizem na kmetiji

Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

svetovanjepogovorkmetijstvo

Svetovalnica

DD Turizem na kmetiji
Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.
VEČ ...|29. 5. 2019
DD Turizem na kmetiji
Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

Slavi Košir

svetovanjepogovorkmetijstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 5. 2019
Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje

V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.

Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje

V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.
VEČ ...|27. 5. 2019
Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Sol in luč

VEČ ...|13. 8. 2019
Metka Klevišar: O smislu življenja.

Kogar boli, lahko govori o bolečini in kdor ljubi lahko govori o ljubezni. In smisel življenja? Kdo lahko pove več o tem kot tisti, ki je vse življenje ob drugih spremljal odpiranje vrat v večnost in na svojem telesu ob dolgotrajni bolezni spremljal minevanje. Z dr. Metko Klevišar se je pogovarjala Damjana Medved.

Metka Klevišar: O smislu življenja.

Kogar boli, lahko govori o bolečini in kdor ljubi lahko govori o ljubezni. In smisel življenja? Kdo lahko pove več o tem kot tisti, ki je vse življenje ob drugih spremljal odpiranje vrat v večnost in na svojem telesu ob dolgotrajni bolezni spremljal minevanje. Z dr. Metko Klevišar se je pogovarjala Damjana Medved.

Tadej Sadar, Damjana Medved

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|16. 8. 2019
Dolomiti, podolgem in počez

Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.

Dolomiti, podolgem in počez

Tokrat smo vstopili v svet Bledih gora, kot so Dolomitom rekli nekoč. Danes, ko je ta greben južnih apneniških Alp tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine, ga obiskuje vse več Slovencev. Naš gost je bil odličen poznavalec Dolomitov dr. Andrej Mašera. Nedavno je namreč pri Planinski založbi izšel njegov dopolnjen vodnik.

Blaž Lesnik

naravagorevodnikplaninstvoferate

Svetovalnica

VEČ ...|20. 8. 2019
Pasti na spletu

Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

Pasti na spletu

Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

Marjan Bunič

svetovanjemladisplet

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 8. 2019
FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

Matjaž Merljak

inforojaki

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|20. 8. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 5. poglavje

V nocojšnji oddaji PRO smo najprej slišali vabilo na srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče na Uršlji gori, potem pa nadaljevali s počitniško zgodbo. Odprli smo 5. poglavje in z njim peti dan, izbrana glasba pa je bila iz zakladnice pesmi Ivanke Kraševec.

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 5. poglavje

V nocojšnji oddaji PRO smo najprej slišali vabilo na srečanje prijateljev in poslušalcev Radia Ognjišče na Uršlji gori, potem pa nadaljevali s počitniško zgodbo. Odprli smo 5. poglavje in z njim peti dan, izbrana glasba pa je bila iz zakladnice pesmi Ivanke Kraševec.

Franci Trstenjak

spominprijatelji

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 8. 2019
Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Predstavitev projekta Hiša na hribu

Hiša na hribu je skupnostni umetniški projekt. Razvijajo ga peto leto. Zasnovan je na kreiranju novih publik sodobnih umetniških praks, ki jih interaktivno umešča v okolje kulturne in naravne dediščine na prehodu med urbanim in ruralnim. Pogovarjali smo se z Zvonko Simčič.

Jože Bartolj

kultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 8. 2019
Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.

Pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja

Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je pod drobnogled vzel pogled na letošnjo pridelovalno sezono sadja.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|20. 8. 2019
Pasti na spletu

Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

Pasti na spletu

Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

Marjan Bunič

svetovanjemladisplet

Duhovna misel

VEČ ...|20. 8. 2019
Ni nemogoče, je pa zelo težko.

Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. (Mt 19, 24)

Ni nemogoče, je pa zelo težko.

Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo. (Mt 19, 24)

Gregor Čušin

duhovnost