Radijski misijon 2020

VEČ ...|3. 4. 2020
Živeti bližino do sebe, bližnjih in do Boga

V večernem pogovoru so mnogi poslušalci povedali, kako v življenju prepletajo delo in molitev. Tudi beseda hvala je lahko molitev, saj je tudi evharistija, beseda, ki izhaja iz grščine, pomeni pa zahvaljevanje. Z nami so bili tudi dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tomaž Erzar in salezijanec Peter Pučnik.

Živeti bližino do sebe, bližnjih in do Boga

V večernem pogovoru so mnogi poslušalci povedali, kako v življenju prepletajo delo in molitev. Tudi beseda hvala je lahko molitev, saj je tudi evharistija, beseda, ki izhaja iz grščine, pomeni pa zahvaljevanje. Z nami so bili tudi dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tomaž Erzar in salezijanec Peter Pučnik.

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Radijski misijon 2020

Živeti bližino do sebe, bližnjih in do Boga
V večernem pogovoru so mnogi poslušalci povedali, kako v življenju prepletajo delo in molitev. Tudi beseda hvala je lahko molitev, saj je tudi evharistija, beseda, ki izhaja iz grščine, pomeni pa zahvaljevanje. Z nami so bili tudi dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tomaž Erzar in salezijanec Peter Pučnik.
VEČ ...|3. 4. 2020
Živeti bližino do sebe, bližnjih in do Boga
V večernem pogovoru so mnogi poslušalci povedali, kako v življenju prepletajo delo in molitev. Tudi beseda hvala je lahko molitev, saj je tudi evharistija, beseda, ki izhaja iz grščine, pomeni pa zahvaljevanje. Z nami so bili tudi dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tomaž Erzar in salezijanec Peter Pučnik.

Mateja Subotičanec

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Duhovna misel

VEČ ...|3. 4. 2020
Besede za nas

Če ne opravljam del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če pa jih opravljam, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v Očetu. (Jn 10, 37-38)

Besede za nas

Če ne opravljam del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če pa jih opravljam, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v Očetu. (Jn 10, 37-38)

duhovnost

Duhovna misel

Besede za nas
Če ne opravljam del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če pa jih opravljam, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v Očetu. (Jn 10, 37-38)
VEČ ...|3. 4. 2020
Besede za nas
Če ne opravljam del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če pa jih opravljam, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v Očetu. (Jn 10, 37-38)

Gregor Čušin

duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|28. 3. 2020
Korona koncert št. 2

Naša otroška oddaja je povabila otroke, da zapojejo pesem, da se predstavijo s svojo točko, delom koncerta, ki je nastajal v dnevnih sobah. Pela sta tudi Sten Vilar in Damjana Golavšek.

Korona koncert št. 2

Naša otroška oddaja je povabila otroke, da zapojejo pesem, da se predstavijo s svojo točko, delom koncerta, ki je nastajal v dnevnih sobah. Pela sta tudi Sten Vilar in Damjana Golavšek.

otrociglasba

Sobotna iskrica

Korona koncert št. 2
Naša otroška oddaja je povabila otroke, da zapojejo pesem, da se predstavijo s svojo točko, delom koncerta, ki je nastajal v dnevnih sobah. Pela sta tudi Sten Vilar in Damjana Golavšek.
VEČ ...|28. 3. 2020
Korona koncert št. 2
Naša otroška oddaja je povabila otroke, da zapojejo pesem, da se predstavijo s svojo točko, delom koncerta, ki je nastajal v dnevnih sobah. Pela sta tudi Sten Vilar in Damjana Golavšek.

Jure Sešek

otrociglasba

Doživetja narave

VEČ ...|27. 3. 2020
Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

pogovornaravaizobraževanje

Doživetja narave

Anton Sazonov Tonač
V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.
VEČ ...|27. 3. 2020
Anton Sazonov Tonač
V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Blaž Lesnik

pogovornaravaizobraževanje

Radijski roman

VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?
VEČ ...|26. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - trinajsti del
George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Marjan Bunič

knjigahumorprijateljipespustolovščina

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 3. 2020
Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije

Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije

Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

infokoronaviruszdravstvomediji

Informativni prispevki

Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.
VEČ ...|26. 3. 2020
Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvomediji

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2020
Jože Plut: Mamica na sprehodu je pokleknila in se spoštljivo pokrižala …

V rubriki Ostanimo povezamo občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.

Jože Plut: Mamica na sprehodu je pokleknila in se spoštljivo pokrižala …

V rubriki Ostanimo povezamo občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.

infoduhovnost

Informativni prispevki

Jože Plut: Mamica na sprehodu je pokleknila in se spoštljivo pokrižala …
V rubriki Ostanimo povezamo občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.
VEČ ...|25. 3. 2020
Jože Plut: Mamica na sprehodu je pokleknila in se spoštljivo pokrižala …
V rubriki Ostanimo povezamo občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.

Rok Mihevc

infoduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2020
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

infokoronaviruszdravstvozaporsodišče

Informativni prispevki

Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.
VEČ ...|23. 3. 2020
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvozaporsodišče

Moja zgodba

VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Moja zgodba

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.
VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Jože Bartolj

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 3. 2020
Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!

Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!

Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

kmetijstvo

Kmetijska oddaja

Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!
Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.
VEČ ...|22. 3. 2020
Naj bo kriza čas zavestne odločitve, da stopimo skupaj!
Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

Robert Božič

kmetijstvo

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|22. 3. 2020
Obletnica Jezuitskega združenja za begunce

Provincial slovenskih jezuitov p. Ivan Bresciani je govoril ob 18. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji. Le-to povsod po svetu skrbi za prosilce za mednarodno zaščito, za ne-dokumentirane tujce, za begunce skratka za novodobne uboge, ki so na poti in so med nami. To delo je pomembno za jezuite in tudi za Cerkev. Spregovoril je tudi o izzivih združenja v Evropi in Sloveniji.

Obletnica Jezuitskega združenja za begunce

Provincial slovenskih jezuitov p. Ivan Bresciani je govoril ob 18. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji. Le-to povsod po svetu skrbi za prosilce za mednarodno zaščito, za ne-dokumentirane tujce, za begunce skratka za novodobne uboge, ki so na poti in so med nami. To delo je pomembno za jezuite in tudi za Cerkev. Spregovoril je tudi o izzivih združenja v Evropi in Sloveniji.

begunci

Gradimo odprto družbo

Obletnica Jezuitskega združenja za begunce
Provincial slovenskih jezuitov p. Ivan Bresciani je govoril ob 18. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji. Le-to povsod po svetu skrbi za prosilce za mednarodno zaščito, za ne-dokumentirane tujce, za begunce skratka za novodobne uboge, ki so na poti in so med nami. To delo je pomembno za jezuite in tudi za Cerkev. Spregovoril je tudi o izzivih združenja v Evropi in Sloveniji.
VEČ ...|22. 3. 2020
Obletnica Jezuitskega združenja za begunce
Provincial slovenskih jezuitov p. Ivan Bresciani je govoril ob 18. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji. Le-to povsod po svetu skrbi za prosilce za mednarodno zaščito, za ne-dokumentirane tujce, za begunce skratka za novodobne uboge, ki so na poti in so med nami. To delo je pomembno za jezuite in tudi za Cerkev. Spregovoril je tudi o izzivih združenja v Evropi in Sloveniji.

Matjaž Merljak

begunci

Svetovalnica

VEČ ...|20. 3. 2020
Čas preizkušenj, je priložnost za nove rešitve

v Svetovalnici smo se dotaknili trenutnih razmer. Kako ohraniti motivacijo pri delu od doma? Kakšen naj bo delovni proces? Kako lahko ob zaustavitvi številnih tokov v družbi, ta čas izrabimo za ustvarjanje novih idej in rešitev? Z nami je bila mag. Nastja Mule.

Čas preizkušenj, je priložnost za nove rešitve

v Svetovalnici smo se dotaknili trenutnih razmer. Kako ohraniti motivacijo pri delu od doma? Kakšen naj bo delovni proces? Kako lahko ob zaustavitvi številnih tokov v družbi, ta čas izrabimo za ustvarjanje novih idej in rešitev? Z nami je bila mag. Nastja Mule.

svetovanje

Svetovalnica

Čas preizkušenj, je priložnost za nove rešitve
v Svetovalnici smo se dotaknili trenutnih razmer. Kako ohraniti motivacijo pri delu od doma? Kakšen naj bo delovni proces? Kako lahko ob zaustavitvi številnih tokov v družbi, ta čas izrabimo za ustvarjanje novih idej in rešitev? Z nami je bila mag. Nastja Mule.
VEČ ...|20. 3. 2020
Čas preizkušenj, je priložnost za nove rešitve
v Svetovalnici smo se dotaknili trenutnih razmer. Kako ohraniti motivacijo pri delu od doma? Kakšen naj bo delovni proces? Kako lahko ob zaustavitvi številnih tokov v družbi, ta čas izrabimo za ustvarjanje novih idej in rešitev? Z nami je bila mag. Nastja Mule.

Nataša Ličen

svetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2020
Mladi zdravniki: Zavedamo se tveganja, želimo pomagati ljudem

Slovenski zdravstveni sistem je že pred pojavom novega koronavirusa deloval na meji zmogljivosti. Če se bo širjenje okužbe nadaljevalo, bo treba zagotoviti zadostno število kadra. Zato so prekinjeni izobraževalni procesi za mlade zdravnike brez licence, poslani so tako rekoč v prve bojne linije za zajezitev epidemije. O tem smo govorili z nevropediatrinjo Tino Bregant.

Mladi zdravniki: Zavedamo se tveganja, želimo pomagati ljudem

Slovenski zdravstveni sistem je že pred pojavom novega koronavirusa deloval na meji zmogljivosti. Če se bo širjenje okužbe nadaljevalo, bo treba zagotoviti zadostno število kadra. Zato so prekinjeni izobraževalni procesi za mlade zdravnike brez licence, poslani so tako rekoč v prve bojne linije za zajezitev epidemije. O tem smo govorili z nevropediatrinjo Tino Bregant.

info

Informativni prispevki

Mladi zdravniki: Zavedamo se tveganja, želimo pomagati ljudem
Slovenski zdravstveni sistem je že pred pojavom novega koronavirusa deloval na meji zmogljivosti. Če se bo širjenje okužbe nadaljevalo, bo treba zagotoviti zadostno število kadra. Zato so prekinjeni izobraževalni procesi za mlade zdravnike brez licence, poslani so tako rekoč v prve bojne linije za zajezitev epidemije. O tem smo govorili z nevropediatrinjo Tino Bregant.
VEČ ...|19. 3. 2020
Mladi zdravniki: Zavedamo se tveganja, želimo pomagati ljudem
Slovenski zdravstveni sistem je že pred pojavom novega koronavirusa deloval na meji zmogljivosti. Če se bo širjenje okužbe nadaljevalo, bo treba zagotoviti zadostno število kadra. Zato so prekinjeni izobraževalni procesi za mlade zdravnike brez licence, poslani so tako rekoč v prve bojne linije za zajezitev epidemije. O tem smo govorili z nevropediatrinjo Tino Bregant.

Helena Kržinik

info

Pogovor o

VEČ ...|18. 3. 2020
Sars-Covid19

Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

Sars-Covid19

Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

infopogovorpolitika

Pogovor o

Sars-Covid19
Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.
VEČ ...|18. 3. 2020
Sars-Covid19
Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

Alen Salihović

infopogovorpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 3. 2020
Monografija družine Straub

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Monografija družine Straub

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.
VEČ ...|17. 3. 2020
Monografija družine Straub
Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturapogovorzgodovinadediščina

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|16. 3. 2020
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali

Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali

Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|16. 3. 2020
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 3. 2020
Breda in Tine Varl Glazerjeva nagrajenca - Lipicanci na seznam Unesca

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo Mestne občine Maribor na področju kulture, prejmeta lutkovna ustvarjalca Breda in Tine Varl.Vlada je potrdila nominacijo tradicij reje lipicancev za vpis na UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Breda in Tine Varl Glazerjeva nagrajenca - Lipicanci na seznam Unesca

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo Mestne občine Maribor na področju kulture, prejmeta lutkovna ustvarjalca Breda in Tine Varl.Vlada je potrdila nominacijo tradicij reje lipicancev za vpis na UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

kultura

Kulturni utrinki

Breda in Tine Varl Glazerjeva nagrajenca - Lipicanci na seznam Unesca
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo Mestne občine Maribor na področju kulture, prejmeta lutkovna ustvarjalca Breda in Tine Varl.Vlada je potrdila nominacijo tradicij reje lipicancev za vpis na UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
VEČ ...|13. 3. 2020
Breda in Tine Varl Glazerjeva nagrajenca - Lipicanci na seznam Unesca
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo Mestne občine Maribor na področju kulture, prejmeta lutkovna ustvarjalca Breda in Tine Varl.Vlada je potrdila nominacijo tradicij reje lipicancev za vpis na UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Jože Bartolj

kultura

Via positiva

VEČ ...|12. 3. 2020
Koronavirus na delovnem mestu

Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Koronavirus na delovnem mestu

Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

izobraževanjeinfosvetovanjezdravstvo

Via positiva

Koronavirus na delovnem mestu
Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
VEČ ...|12. 3. 2020
Koronavirus na delovnem mestu
Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjeinfosvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

vrtkmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.
VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Slavi Košir

vrtkmetijstvosvetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|1. 3. 2020
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom o aktualnem dogajanju

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik komisije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. V pogovoru z njim smo se dotaknili nekaterih aktualnosti, s katerimi se srečuje komisija. Njeno delo trenutno stoji, saj je za delovanje potreben podpis resornega ministra, ki pa ga v času snovanja nove vlade še nimajo. Prav tako je dr. Dežman razmišljal o medijskem molku okoli knjige dr. Jožeta Možine Slovenski razkol, ki je bila že dvakrat ponatinjena, širšega dialoga ob tematikah s katerimi se ukvarja, pa nismo doživeli.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom o aktualnem dogajanju

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik komisije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. V pogovoru z njim smo se dotaknili nekaterih aktualnosti, s katerimi se srečuje komisija. Njeno delo trenutno stoji, saj je za delovanje potreben podpis resornega ministra, ki pa ga v času snovanja nove vlade še nimajo. Prav tako je dr. Dežman razmišljal o medijskem molku okoli knjige dr. Jožeta Možine Slovenski razkol, ki je bila že dvakrat ponatinjena, širšega dialoga ob tematikah s katerimi se ukvarja, pa nismo doživeli.

spominJože Dežman

Moja zgodba

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom o aktualnem dogajanju
V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik komisije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. V pogovoru z njim smo se dotaknili nekaterih aktualnosti, s katerimi se srečuje komisija. Njeno delo trenutno stoji, saj je za delovanje potreben podpis resornega ministra, ki pa ga v času snovanja nove vlade še nimajo. Prav tako je dr. Dežman razmišljal o medijskem molku okoli knjige dr. Jožeta Možine Slovenski razkol, ki je bila že dvakrat ponatinjena, širšega dialoga ob tematikah s katerimi se ukvarja, pa nismo doživeli.
VEČ ...|1. 3. 2020
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom o aktualnem dogajanju
V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik komisije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. V pogovoru z njim smo se dotaknili nekaterih aktualnosti, s katerimi se srečuje komisija. Njeno delo trenutno stoji, saj je za delovanje potreben podpis resornega ministra, ki pa ga v času snovanja nove vlade še nimajo. Prav tako je dr. Dežman razmišljal o medijskem molku okoli knjige dr. Jožeta Možine Slovenski razkol, ki je bila že dvakrat ponatinjena, širšega dialoga ob tematikah s katerimi se ukvarja, pa nismo doživeli.

Jože Bartolj

spominJože Dežman

Svetovalnica

VEČ ...|28. 2. 2020
Celovita energetska obnova objekta

Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

Celovita energetska obnova objekta

Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

svetovanjesanacijaprenovaenergijadomhiša

Svetovalnica

Celovita energetska obnova objekta
Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.
VEČ ...|28. 2. 2020
Celovita energetska obnova objekta
Tokrat smo govorili o celoviti energetski obnovi objektov, gostja je bila arhitekta Neva Jejčič iz gradbenega inštituta ZRMK. Poudarila je, da je obnova najbolj nujna, kadar pušča streha ali zamaka v kleti, pomembno pa je, da pristopimo k delom s pomočjo strokovnjakov in da vnaprej predvidimo svoje zmožnosti kritja stroškov. Pri obnovi je dobro uporabiti okolju prijazne materiale in se zavedati, da hiša poleg kakovostnih oken potrebuje tudi prezračevanje.

Tanja Dominko

svetovanjesanacijaprenovaenergijadomhiša

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 2. 2020
Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki

Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki

Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

infopolitikavlada

Informativni prispevki

Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki
Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.
VEČ ...|26. 2. 2020
Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki
Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

Alen Salihović

infopolitikavlada

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|23. 2. 2020
Spomini na msgr. Franca Boleta

Potem ko se je v začetku tega tedna za večnost rodil ustanovitelj Ognjišča in Radia Ognjišče, naš direktor, msgr. Franc Bole, smo tudi nedeljsko oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji posvetili spominu nanj. Slišali ste lahko misli in zahvale mnogih ljudi, ki so se z njim srečevali, sodelovali, ali na kakršenkoli drug način spoštovali delo očeta Franca.

Spomini na msgr. Franca Boleta

Potem ko se je v začetku tega tedna za večnost rodil ustanovitelj Ognjišča in Radia Ognjišče, naš direktor, msgr. Franc Bole, smo tudi nedeljsko oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji posvetili spominu nanj. Slišali ste lahko misli in zahvale mnogih ljudi, ki so se z njim srečevali, sodelovali, ali na kakršenkoli drug način spoštovali delo očeta Franca.

spomindružbaFranc Bole

Utrip Cerkve v Sloveniji

Spomini na msgr. Franca Boleta
Potem ko se je v začetku tega tedna za večnost rodil ustanovitelj Ognjišča in Radia Ognjišče, naš direktor, msgr. Franc Bole, smo tudi nedeljsko oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji posvetili spominu nanj. Slišali ste lahko misli in zahvale mnogih ljudi, ki so se z njim srečevali, sodelovali, ali na kakršenkoli drug način spoštovali delo očeta Franca.
VEČ ...|23. 2. 2020
Spomini na msgr. Franca Boleta
Potem ko se je v začetku tega tedna za večnost rodil ustanovitelj Ognjišča in Radia Ognjišče, naš direktor, msgr. Franc Bole, smo tudi nedeljsko oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji posvetili spominu nanj. Slišali ste lahko misli in zahvale mnogih ljudi, ki so se z njim srečevali, sodelovali, ali na kakršenkoli drug način spoštovali delo očeta Franca.

Petra Stopar

spomindružbaFranc Bole

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 2. 2020
Zahvala za 18-letno delovanje p. Cirila

V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.

Zahvala za 18-letno delovanje p. Cirila

V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.

inforojakimelbourne

Slovencem po svetu in domovini

Zahvala za 18-letno delovanje p. Cirila
V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.
VEČ ...|23. 2. 2020
Zahvala za 18-letno delovanje p. Cirila
V Melbournu so se preteklo nedeljo, 16. februarja 2020, poslovili od p. Cirila Božiča in Marije Anžič in se jima zahvalili za 18-letno delovanje v slovenski skupnosti. Slišali ste še nekaj zanimivih prispevkov z lanskoletnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, in sicer: Drago Gelt, Aljaža Pestotnika in Mariano Poznič. Ob koncu je bilo še nekaj aktualnih novic in vabil.

Matjaž Merljak

inforojakimelbourne

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 2. 2020
Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu

Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.

Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu

Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.

kultura

Kulturni utrinki

Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu
Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.
VEČ ...|19. 2. 2020
Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu
Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.

Jože Bartolj

kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 2. 2020
Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam

V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

inforojakiavstralijaargentina

Slovencem po svetu in domovini

Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam
V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.
VEČ ...|16. 2. 2020
Jure Vomberga in p. Filip Rupnik in memoriam
V oddaji ste slišali, kako so slovenski kulturni praznik obeležili rojaki v Frankfurtu. Spomnili smo se dveh pokojnih: rojaka iz Argentine arh. Jureta Vombergarja in frančiškanskega patra Filipa Rupnika, ki je od leta 1998 do 2005 deloval med rojaki v Sydneyju v Avstraliji.

Matjaž Merljak

inforojakiavstralijaargentina

Svetovalnica

VEČ ...|14. 2. 2020
Izbira poklica in realnosti trenutnega trga dela

V Svetovalnicismo s Tanjo Šket z Atama agencije za zaposlovanje, ob prvem od dveh Informativnih dnevov, govorili o poklicih prihodnosti, o izgorelosti, ki je za nekatere lahko tudi izgovor, o delodajalcih in njihovem odnosu do delavcev ter o trendih na področju zaposlovanja, kjer se stanje počasi umirja.

Izbira poklica in realnosti trenutnega trga dela

V Svetovalnicismo s Tanjo Šket z Atama agencije za zaposlovanje, ob prvem od dveh Informativnih dnevov, govorili o poklicih prihodnosti, o izgorelosti, ki je za nekatere lahko tudi izgovor, o delodajalcih in njihovem odnosu do delavcev ter o trendih na področju zaposlovanja, kjer se stanje počasi umirja.

družbaizobraževanjepogovorsvetovanje

Svetovalnica

Izbira poklica in realnosti trenutnega trga dela
V Svetovalnicismo s Tanjo Šket z Atama agencije za zaposlovanje, ob prvem od dveh Informativnih dnevov, govorili o poklicih prihodnosti, o izgorelosti, ki je za nekatere lahko tudi izgovor, o delodajalcih in njihovem odnosu do delavcev ter o trendih na področju zaposlovanja, kjer se stanje počasi umirja.
VEČ ...|14. 2. 2020
Izbira poklica in realnosti trenutnega trga dela
V Svetovalnicismo s Tanjo Šket z Atama agencije za zaposlovanje, ob prvem od dveh Informativnih dnevov, govorili o poklicih prihodnosti, o izgorelosti, ki je za nekatere lahko tudi izgovor, o delodajalcih in njihovem odnosu do delavcev ter o trendih na področju zaposlovanja, kjer se stanje počasi umirja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorsvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 2. 2020
Razstava o kurentovanju - Natečaj za mlade literate Ela - 60 let Katoliške prosvete

Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je postavil pregledno razstavo ob 60 letnici tradicionalne pustne prireditve na Ptuju. 17. Festival Pranger pripravlja dogajanje za mlade literarne ustvarjalc poimenovano »ELA«. Zveze slovenske katoliške prosvete ob 60 letnici pripravlja razstavo o svojem delovanju.

Razstava o kurentovanju - Natečaj za mlade literate Ela - 60 let Katoliške prosvete

Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je postavil pregledno razstavo ob 60 letnici tradicionalne pustne prireditve na Ptuju. 17. Festival Pranger pripravlja dogajanje za mlade literarne ustvarjalc poimenovano »ELA«. Zveze slovenske katoliške prosvete ob 60 letnici pripravlja razstavo o svojem delovanju.

kultura

Kulturni utrinki

Razstava o kurentovanju - Natečaj za mlade literate Ela - 60 let Katoliške prosvete
Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je postavil pregledno razstavo ob 60 letnici tradicionalne pustne prireditve na Ptuju. 17. Festival Pranger pripravlja dogajanje za mlade literarne ustvarjalc poimenovano »ELA«. Zveze slovenske katoliške prosvete ob 60 letnici pripravlja razstavo o svojem delovanju.
VEČ ...|14. 2. 2020
Razstava o kurentovanju - Natečaj za mlade literate Ela - 60 let Katoliške prosvete
Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je postavil pregledno razstavo ob 60 letnici tradicionalne pustne prireditve na Ptuju. 17. Festival Pranger pripravlja dogajanje za mlade literarne ustvarjalc poimenovano »ELA«. Zveze slovenske katoliške prosvete ob 60 letnici pripravlja razstavo o svojem delovanju.

Jože Bartolj

kultura

Via positiva

VEČ ...|13. 2. 2020
Zdravje na delovnem mestu

V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

Zdravje na delovnem mestu

V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

družbaizobraževanjenaravasvetovanjezdravstvošport

Via positiva

Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.
VEČ ...|13. 2. 2020
Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjenaravasvetovanjezdravstvošport

Od slike do besede

VEČ ...|11. 2. 2020
Nikolaj Berdjajev

Delo Nikolaja Berdjajeva je prevedel Pavel Požar

Nikolaj Berdjajev

Delo Nikolaja Berdjajeva je prevedel Pavel Požar

izobraževanjekultura

Od slike do besede

Nikolaj Berdjajev
Delo Nikolaja Berdjajeva je prevedel Pavel Požar
VEČ ...|11. 2. 2020
Nikolaj Berdjajev
Delo Nikolaja Berdjajeva je prevedel Pavel Požar

Mateja Subotičanec

izobraževanjekultura

Iz Betanije

VEČ ...|7. 2. 2020
dr. Metoda Dodič Fikfak

Kaj za zdravje na delovnem mestu lahko naredimo sami?

dr. Metoda Dodič Fikfak

Kaj za zdravje na delovnem mestu lahko naredimo sami?

svetovanje

Iz Betanije

dr. Metoda Dodič Fikfak
Kaj za zdravje na delovnem mestu lahko naredimo sami?
VEČ ...|7. 2. 2020
dr. Metoda Dodič Fikfak
Kaj za zdravje na delovnem mestu lahko naredimo sami?

Mateja Subotičanec

svetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

politikadružbakomentar

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.
VEČ ...|5. 2. 2020
Ervin Anton Schwarzbartl: Odstop Šarca je priložnost
Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Ervin Anton Schwarzbartl

politikadružbakomentar

Iz Betanije

VEČ ...|5. 2. 2020
Stres na delovnem mestu

Kaj lahko storimo sami za zmanjšanje stresa?Z nami je dr. Metoda Dodič Fikfak

Stres na delovnem mestu

Kaj lahko storimo sami za zmanjšanje stresa?Z nami je dr. Metoda Dodič Fikfak

izobraževanjesvetovanje

Iz Betanije

Stres na delovnem mestu
Kaj lahko storimo sami za zmanjšanje stresa?Z nami je dr. Metoda Dodič Fikfak
VEČ ...|5. 2. 2020
Stres na delovnem mestu
Kaj lahko storimo sami za zmanjšanje stresa?Z nami je dr. Metoda Dodič Fikfak

Mateja Subotičanec

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|4. 2. 2020
Jezikovna svetovalnica

Sodelavka ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc je vodja Pravopisne sekcije in delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika ter moderatorka Jezikovne svetovalnice. Posveča se problemom sodobnega slovenskega jezika, standardizaciji oz. normativistiki, sinhroni leksikografiji in predstavljanju problemov sodobnega knjižnega jezika ter pravopisja v javnosti ter s tem povezano sociolingvistično problematiko. V Svetovalnici na Radiu Ognjišče je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

Jezikovna svetovalnica

Sodelavka ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc je vodja Pravopisne sekcije in delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika ter moderatorka Jezikovne svetovalnice. Posveča se problemom sodobnega slovenskega jezika, standardizaciji oz. normativistiki, sinhroni leksikografiji in predstavljanju problemov sodobnega knjižnega jezika ter pravopisja v javnosti ter s tem povezano sociolingvistično problematiko. V Svetovalnici na Radiu Ognjišče je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Jezikovna svetovalnica
Sodelavka ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc je vodja Pravopisne sekcije in delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika ter moderatorka Jezikovne svetovalnice. Posveča se problemom sodobnega slovenskega jezika, standardizaciji oz. normativistiki, sinhroni leksikografiji in predstavljanju problemov sodobnega knjižnega jezika ter pravopisja v javnosti ter s tem povezano sociolingvistično problematiko. V Svetovalnici na Radiu Ognjišče je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.
VEČ ...|4. 2. 2020
Jezikovna svetovalnica
Sodelavka ZRC SAZU dr. Helena Dobrovoljc je vodja Pravopisne sekcije in delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika ter moderatorka Jezikovne svetovalnice. Posveča se problemom sodobnega slovenskega jezika, standardizaciji oz. normativistiki, sinhroni leksikografiji in predstavljanju problemov sodobnega knjižnega jezika ter pravopisja v javnosti ter s tem povezano sociolingvistično problematiko. V Svetovalnici na Radiu Ognjišče je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

Mateja Subotičanec

izobraževanjesvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 2. 2020
Vodnikovanje - Bohoričevo leto - Mol deložira Zgodovinski arhiv Ljubljana

Ob obletnici Valentina Vodnika se bo v Vodnikovi domačiji v Šiški danes ob 17.30 začelo Vodnikovanje.V Krškem se bodo letos spominjali rojaka Adama Bohoriča, ki se je pred 500 leti rodil pri bližnji Brestanici.Mestne občine Ljubljana in Zgodovinski arhiv Ljubljana, sta se odločila za miren dogovor med ministrstvom za kulturo in Mol.

Vodnikovanje - Bohoričevo leto - Mol deložira Zgodovinski arhiv Ljubljana

Ob obletnici Valentina Vodnika se bo v Vodnikovi domačiji v Šiški danes ob 17.30 začelo Vodnikovanje.V Krškem se bodo letos spominjali rojaka Adama Bohoriča, ki se je pred 500 leti rodil pri bližnji Brestanici.Mestne občine Ljubljana in Zgodovinski arhiv Ljubljana, sta se odločila za miren dogovor med ministrstvom za kulturo in Mol.

kulturaDarja Planinc

Kulturni utrinki

Vodnikovanje - Bohoričevo leto - Mol deložira Zgodovinski arhiv Ljubljana
Ob obletnici Valentina Vodnika se bo v Vodnikovi domačiji v Šiški danes ob 17.30 začelo Vodnikovanje.V Krškem se bodo letos spominjali rojaka Adama Bohoriča, ki se je pred 500 leti rodil pri bližnji Brestanici.Mestne občine Ljubljana in Zgodovinski arhiv Ljubljana, sta se odločila za miren dogovor med ministrstvom za kulturo in Mol.
VEČ ...|3. 2. 2020
Vodnikovanje - Bohoričevo leto - Mol deložira Zgodovinski arhiv Ljubljana
Ob obletnici Valentina Vodnika se bo v Vodnikovi domačiji v Šiški danes ob 17.30 začelo Vodnikovanje.V Krškem se bodo letos spominjali rojaka Adama Bohoriča, ki se je pred 500 leti rodil pri bližnji Brestanici.Mestne občine Ljubljana in Zgodovinski arhiv Ljubljana, sta se odločila za miren dogovor med ministrstvom za kulturo in Mol.

Jože Bartolj

kulturaDarja Planinc

Iz Betanije

VEČ ...|3. 2. 2020
Stres na delovnem mestu

Kaj lahko storimo sami za zmanjšanje stresa?

Stres na delovnem mestu

Kaj lahko storimo sami za zmanjšanje stresa?

izobraževanjesvetovanje

Iz Betanije

Stres na delovnem mestu
Kaj lahko storimo sami za zmanjšanje stresa?
VEČ ...|3. 2. 2020
Stres na delovnem mestu
Kaj lahko storimo sami za zmanjšanje stresa?

Mateja Subotičanec

izobraževanjesvetovanje

Karitas

VEČ ...|2. 2. 2020
ŠK Murska Sobota in starejši

Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.

ŠK Murska Sobota in starejši

Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.

družbapogovorkaritas

Karitas

ŠK Murska Sobota in starejši
Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.
VEČ ...|2. 2. 2020
ŠK Murska Sobota in starejši
Gost tokratne oddaje je bil predsenik Škofijske karitas Murska Sobota in duhovnik Jože Hozjan. Predstavil nam je delovanje skupin za starejše in spregovoril o stiskah, ki jih karitativni sodelavci opažajo med upokojenci.

Petra Stopar

družbapogovorkaritas

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2020
Ilustrator Damijan Stepančič o knjigi Naš Maister v stripu

Prisluhnete lahko pogovoru o knjigi Naš Maister v stripu, ki je izšla pri založbi Miš. Avtor besedila je nekdanji vodja rokopisne zbirke NUK Mihael Glavan, ilustracije pa so delo Damijana Stepančiča, ki je predstavil nastanek knjige!

Ilustrator Damijan Stepančič o knjigi Naš Maister v stripu

Prisluhnete lahko pogovoru o knjigi Naš Maister v stripu, ki je izšla pri založbi Miš. Avtor besedila je nekdanji vodja rokopisne zbirke NUK Mihael Glavan, ilustracije pa so delo Damijana Stepančiča, ki je predstavil nastanek knjige!

kulturaDamijan StepančičNaš Maister

Kulturni utrinki

Ilustrator Damijan Stepančič o knjigi Naš Maister v stripu
Prisluhnete lahko pogovoru o knjigi Naš Maister v stripu, ki je izšla pri založbi Miš. Avtor besedila je nekdanji vodja rokopisne zbirke NUK Mihael Glavan, ilustracije pa so delo Damijana Stepančiča, ki je predstavil nastanek knjige!
VEČ ...|31. 1. 2020
Ilustrator Damijan Stepančič o knjigi Naš Maister v stripu
Prisluhnete lahko pogovoru o knjigi Naš Maister v stripu, ki je izšla pri založbi Miš. Avtor besedila je nekdanji vodja rokopisne zbirke NUK Mihael Glavan, ilustracije pa so delo Damijana Stepančiča, ki je predstavil nastanek knjige!

Jože Bartolj

kulturaDamijan StepančičNaš Maister

Iz naših krajev

VEČ ...|25. 1. 2020
Jesenice, Maribor, Kočevje, Golte

V oddaji smo poročali o ukrepih v Kočevju v smeri starosti prijazne občine, povezovanju turistične ponudbe na Štajerskem ter obujanju prehranske dediščine na Gorenjskem in delovanju Smučarskega centra Golte, ki je v preteklega pol stoletja doživelo kar nekaj sprememb.

Jesenice, Maribor, Kočevje, Golte

V oddaji smo poročali o ukrepih v Kočevju v smeri starosti prijazne občine, povezovanju turistične ponudbe na Štajerskem ter obujanju prehranske dediščine na Gorenjskem in delovanju Smučarskega centra Golte, ki je v preteklega pol stoletja doživelo kar nekaj sprememb.

infopolitikašport

Iz naših krajev

Jesenice, Maribor, Kočevje, Golte
V oddaji smo poročali o ukrepih v Kočevju v smeri starosti prijazne občine, povezovanju turistične ponudbe na Štajerskem ter obujanju prehranske dediščine na Gorenjskem in delovanju Smučarskega centra Golte, ki je v preteklega pol stoletja doživelo kar nekaj sprememb.
VEČ ...|25. 1. 2020
Jesenice, Maribor, Kočevje, Golte
V oddaji smo poročali o ukrepih v Kočevju v smeri starosti prijazne občine, povezovanju turistične ponudbe na Štajerskem ter obujanju prehranske dediščine na Gorenjskem in delovanju Smučarskega centra Golte, ki je v preteklega pol stoletja doživelo kar nekaj sprememb.

Andrej Šinko

infopolitikašport

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 1. 2020
Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca

Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.

Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca

Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca
Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.
VEČ ...|24. 1. 2020
Luka Lisjak Gabrijelčič in Alem Maksuti o težavah koalicije Marjana Šarca
Bo predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico na glasovanje o novem ministru za obrambo? V torek je za Odmeve na Televiziji Slovenija dejal da, če bodo s koalicijskimi partnerji »želeli nadaljevati delo, bo moral biti minister za obrambo potrjen«. Zaenkrat zadostne podpore nima. Za nekaj pojasnil, tudi o tem ali nas čakajo predčasne volitve smo poklicali politična analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča in Alema Maksutija.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2020
O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

svetovanjevrt

Svetovalnica

O aktualnem delu na vrtu
Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,
VEČ ...|22. 1. 2020
O aktualnem delu na vrtu
Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

Slavi Košir

svetovanjevrt

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 1. 2020
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik

Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik

Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.
VEČ ...|21. 1. 2020
Nadaljevanje o dr. Branislavi Sušnik
Z dr. Mojco Trčelj smo predstavili delo, širši pomen in izjemne dosežke slovenske znanstvenice dr. Branislave Sušnik. V domovini je žal premalo znana. Delala in živela je v Paragvaju, kjer je zelo cenjena in umeščena med najpomembnejše antropologe tega območja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2020
50 let Glasbene mladine Slovenije - Nagrada Boženi Glavak - Razstava v Ravnah na Koroškem

Glasbena mladina Slovenije bo s slovesno akademijo proslavila 50-letnico delovanja.Nagrado Sama Smerkolja za operne pevce, za leto 2019 prejme mezzosopranistka Božena Glavak.Na Ravnah na Koroškem bodo danes odprli novo stalno razstavo Guštanj za jutrno.

50 let Glasbene mladine Slovenije - Nagrada Boženi Glavak - Razstava v Ravnah na Koroškem

Glasbena mladina Slovenije bo s slovesno akademijo proslavila 50-letnico delovanja.Nagrado Sama Smerkolja za operne pevce, za leto 2019 prejme mezzosopranistka Božena Glavak.Na Ravnah na Koroškem bodo danes odprli novo stalno razstavo Guštanj za jutrno.

kulturaPavla JarcTadej Pungartnik

Kulturni utrinki

50 let Glasbene mladine Slovenije - Nagrada Boženi Glavak - Razstava v Ravnah na Koroškem
Glasbena mladina Slovenije bo s slovesno akademijo proslavila 50-letnico delovanja.Nagrado Sama Smerkolja za operne pevce, za leto 2019 prejme mezzosopranistka Božena Glavak.Na Ravnah na Koroškem bodo danes odprli novo stalno razstavo Guštanj za jutrno.
VEČ ...|21. 1. 2020
50 let Glasbene mladine Slovenije - Nagrada Boženi Glavak - Razstava v Ravnah na Koroškem
Glasbena mladina Slovenije bo s slovesno akademijo proslavila 50-letnico delovanja.Nagrado Sama Smerkolja za operne pevce, za leto 2019 prejme mezzosopranistka Božena Glavak.Na Ravnah na Koroškem bodo danes odprli novo stalno razstavo Guštanj za jutrno.

Jože Bartolj

kulturaPavla JarcTadej Pungartnik

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 1. 2020
Aleksandra Pivec o vodenju DESUSA: delovala bom bolj vključevalno in povezovalno

Z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, ki je prevzela vodenje stranke DESUS, smo se pogovarjali o izzivih, iskanju novega obrambnega ministra in o neenotni poslanski skupini.

Aleksandra Pivec o vodenju DESUSA: delovala bom bolj vključevalno in povezovalno

Z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, ki je prevzela vodenje stranke DESUS, smo se pogovarjali o izzivih, iskanju novega obrambnega ministra in o neenotni poslanski skupini.

družbainfokmetijstvoodnosipogovorpolitika

Informativni prispevki

Aleksandra Pivec o vodenju DESUSA: delovala bom bolj vključevalno in povezovalno
Z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, ki je prevzela vodenje stranke DESUS, smo se pogovarjali o izzivih, iskanju novega obrambnega ministra in o neenotni poslanski skupini.
VEČ ...|21. 1. 2020
Aleksandra Pivec o vodenju DESUSA: delovala bom bolj vključevalno in povezovalno
Z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec, ki je prevzela vodenje stranke DESUS, smo se pogovarjali o izzivih, iskanju novega obrambnega ministra in o neenotni poslanski skupini.

Tanja Dominko

družbainfokmetijstvoodnosipogovorpolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2020
Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem

Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem

Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

kulturaFranci Pivec

Kulturni utrinki

Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem
Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.
VEČ ...|20. 1. 2020
Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem
Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

Jože Bartolj

kulturaFranci Pivec

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Jože Bartolj

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Karitas

VEČ ...|19. 1. 2020
25 let Skupnosti Srečanje

Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.

25 let Skupnosti Srečanje

Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.

zasvojenostpomočdobrot

Karitas

25 let Skupnosti Srečanje
Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.
VEČ ...|19. 1. 2020
25 let Skupnosti Srečanje
Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.

Petra Stopar

zasvojenostpomočdobrot

Via positiva

VEČ ...|16. 1. 2020
On-line karierni zaposlitveni sejem

V oddaji smo predstavili On-line karierni zaposlitveni sejem.To je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi preko aplikacije, ki je dostopna na spletu. Delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na virtualnih stojnicah, iskalci pa lahko v aplikaciji z delodajalci klepetajo preko preprostega klepetalnik, opravijo video klic, se prijavijo na prosta delovna mesta, oziroma se vpišejo v bazo iskalcev. Na sejem se lahko podate s svojega računalnika, tablice ali pametnega telefona.

On-line karierni zaposlitveni sejem

V oddaji smo predstavili On-line karierni zaposlitveni sejem.To je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi preko aplikacije, ki je dostopna na spletu. Delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na virtualnih stojnicah, iskalci pa lahko v aplikaciji z delodajalci klepetajo preko preprostega klepetalnik, opravijo video klic, se prijavijo na prosta delovna mesta, oziroma se vpišejo v bazo iskalcev. Na sejem se lahko podate s svojega računalnika, tablice ali pametnega telefona.

družbaizobraževanjepogovorsvetovanje

Via positiva

On-line karierni zaposlitveni sejem
V oddaji smo predstavili On-line karierni zaposlitveni sejem.To je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi preko aplikacije, ki je dostopna na spletu. Delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na virtualnih stojnicah, iskalci pa lahko v aplikaciji z delodajalci klepetajo preko preprostega klepetalnik, opravijo video klic, se prijavijo na prosta delovna mesta, oziroma se vpišejo v bazo iskalcev. Na sejem se lahko podate s svojega računalnika, tablice ali pametnega telefona.
VEČ ...|16. 1. 2020
On-line karierni zaposlitveni sejem
V oddaji smo predstavili On-line karierni zaposlitveni sejem.To je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi preko aplikacije, ki je dostopna na spletu. Delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na virtualnih stojnicah, iskalci pa lahko v aplikaciji z delodajalci klepetajo preko preprostega klepetalnik, opravijo video klic, se prijavijo na prosta delovna mesta, oziroma se vpišejo v bazo iskalcev. Na sejem se lahko podate s svojega računalnika, tablice ali pametnega telefona.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjepogovorsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2020
Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi

Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.

Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi

Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.

zlorabecerkevinfo

Informativni prispevki

Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi
Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.
VEČ ...|15. 1. 2020
Civilna iniciativa Dovolj.je razkrila nove primere spolnih zlorab v Cerkvi
Civilna iniciativa Dovolj.je po slabem letu delovanja opozarja na neustrezno reševanje vprašanja spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg že znanih imen ovadenih duhovnikov so predstavili primer še enega, za katerega se je že oglasilo več žrtev.

Marjana Debevec

zlorabecerkevinfo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|27. 3. 2020
Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Anton Sazonov Tonač

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

Blaž Lesnik

pogovornaravaizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Pogovor o

VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Tanja Dominko

pogovordružba

Moja zgodba

VEČ ...|22. 3. 2020
Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Helena Alenka Bizjak - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Jože Bartolj

spominHelena Alenka BizjakFranc Bizjak

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

7. misijonski nagovor: duhovnik Bojan Ravbar

Bojan Ravbar nas je med drugim bodril: Danes je potrebna posebna duhovnost. Ne več “jaz in Bog”, niti ne samo “jaz in brat”. Bolj kot kdaj koli doživljamo danes potrebo, da občestvo Trojice postane konkretno, vidno, izkustveno. Potrebujemo duhovnost, ki jo izrazimo z besedo “mi”.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|4. 4. 2020
Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 4. 2020
O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

O življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh

Misijonarja, ki nas bosta nagovarjala danes, prav dobro razumeta tudi otroke. Njuni misli in prijazni besedi bom zato dali priložnost tudi v Sobotoni iskrici. Jure se bo s Karlom Gržanom in Bojanom Ravbarjem pogovarjal o življenju, ljubezni, dobri volji in skrbeh, ki so veliko lažje, če jih zaupamo Bogu. Spoznajte misijonarja zadnjega misijonskega dne tudi v oddaji za naše najmlajše poslušalce. Začnemo ob devetih.

Jure Sešek

duhovnostRadijski misijon 2020mladiotrocivzgoja