Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

Med pravniki nas je kar nekaj zanesenjakov, ki v svojem poslanstvu uživamo in vsaj občasno doživljamo delovni zanos kot enega od načinov osmišljanja življenja. Idealno bi bilo, da bi slehernik kompleksno preobrazil svoje življenje v enotno zanosno izkustvo, da bi kultiviral smisel in smoter s pogosto zatopljenostjo v vita activa in vita contemplativa.

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Akcija, Slovensko mleko nas povezuje, v kateri so svoje moči združile mlekarne in skoraj vsi trgovci, nagovarja potrošnike, da z rednim poseganjem po slovenskih mlečnih izdelkih lahko bistveno doprinesejo k stabilnosti mlečnega sektorja. Ko vsak od nas poseže po domačem izdelku, podpre našega kmeta in delovna mesta v slovenskih podjetjih.

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.

Tokrat sm voščili Slovenski karitas, ki je 1. maja praznovala 30. obletnico začetka organiziranega delovanja. O delu, ki je zazrto v misijonske dežele, nam je spregovorila vodja mednarodne razvojne in humanitarne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Slovenska karitas je 1. maja praznovala 30. obletnico delovanja. Ob tem jubileju smo se pogovarjali z generalnim tajnikom Slovenske Karitas Petrom Tomažičem in predsednikom te organizacije nadškofom Alojzijem Cviklom.

V času dela na daljavo smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam sploh pomeni delo. Ali gre za zaslužek, samopotrditev, slavo, občutek varnosti...? Ali nam bodo razmere, v kateri se je znašlo človeštvo, pomagale najti pravo vrednost poštenega dela? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

Bog, delavec. Najprej je na delu Bog. Vsak delavec z delom ustvarja nekaj novega iz snovi, ki jo daje Bog. Delavec, na primer mizar mora odrezati slabe in nepomembne dele lesa, da lahko naredi nekaj novega.

V prazničnem Mozaiku dneva ste lahko prisluhnili pogovoru z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem. Zanimal nas je njegov pogled ali je delo še vrednota in kako drugačen je letos praznik dela ter kaj prinašajo trenutne razmere.

V oddaji pred praznikom dela smo spregovorili o izzivih, ki jih prinaša trenutna kriza. Rasti brezposelnosti, kršitev delovnopravne zakonodaje, izzivov pri iskanju novih zaposlitev ter odziva države. Gostje oddaje so bili predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič, glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić ter direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič.

Pandemija ni kazen za človeštvo, pač pa milost, da se zavemo podarjenosti. Že tiste, na katero bolj ali manj pozabljamo, da smo bili devet mesecev v telesu svoje mame, da so starši in drugi 1000 dni in noči skrbeli za nas. Tako nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja Peter Leskovar, župnik župnij Zreče in Stranice.

Razkritja četrtkove oddaje Tarča so upravičeno zaznamovala notranjepolitično razpravo zadnjih nekaj dni. Najmanj kar lahko rečemo je, da so rotvajlerski pritiski Počivalškovih ljudi na zaposlene v blagovnih rezervah neprimerni in nedopustni. Motivi so lahko tudi koruptivni, a pri iskanju povezave med dobavitelji in tistimi, ki naj bi jim preko pritiskov posel zagotovili, je še veliko prostora za novinarsko, predvsem pa policijsko delo ...

Celoten komentar si lahko preberete na Domovina.je.

Direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger je povedal, kako poteka njihovo delo v času epidemije zaradi novega koronavirusa in o pomembnem srečanju o socialnem apostolatu, ki je bilo februarja v Belgiji.

Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sedel na Božjo desnico. Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je deloval z njimi ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala. (Mr 16, 19-20)

Poleg nekaj tujih novosti smo se pogovarjali z Žanom Serčičem in delom primorske zasedbe, Andrejem Orlom. Glasbeniki kljub težkim razmeram ustvarjajo novo, lepo glasbo.

V rubriki Ostanímo povezano občestvo nas nagovarja župnik v Šentvidu v Ljubljani Ivan Jagodic: Po dobrem mesecu stanja, v katerem smo, vedno bolj razmišljam, da nam Bog v te naše vse mogoče duhovniške in človeške akcije želi tudi kaj povedati in sporočiti. Na primer, da bi se kot duhovniki bolj posvečali duhovnemu življenju, kar se nam je v teh dneh že dodobra zgodilo. Še sam več molim, več berem in premišljujem Sveto pismo ter imam čas tudi za knjige. Ali pa, da bi se mi duhovniki bolj kot na svoje sposobnosti in moči zanašali na Božje delovanje.

18. aprila leta 2020 založba Ognjišče praznuje 55 let delovanja. K pogovoru smo povabili urednika založniškega programa Boža Rustjo in direktorja Miho Turka.

Zaradi epidemije novega koronavirusa je povečan obseg dela od doma. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Sicert so pripravili nekaj navodil, da ne bi prihajalo do nevšečnosti. Tja smo poklicali Gorazda Božiča.

Kako je moral Evropski parlament prilagoditi svoje delo spremenjenim okoliščinam? Kakšne poteze bo morala po koncu pandemije novega koronavirusa potegniti Evropska unija, da bo znova vzpostavila zaupanje državljanov? To sta med drugim vprašanji, ki smo ju naslovili na evropskega poslanca iz vrst Evropske ljudske stranke Franca Bogoviča.

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

8. aprila bo minilo 30 let, odkar so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve. Na njih je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. aprila 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je ob tej priložnosti pozvala k prenehanju nedemokratičnega delovanja iz ozadja, ki ima za posledico izgubo zaupanja v demokratično ureditev. Za naš radio je izjavo predstavil predsednik omenjene komisije nadškof Anton Stres.

Pandemija je posegla tudi v delovanje Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah, slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu je pomagalo rojakom pri vrnitvi v Slovenijo.

V večernem pogovoru so mnogi poslušalci povedali, kako v življenju prepletajo delo in molitev. Tudi beseda hvala je lahko molitev, saj je tudi evharistija, beseda, ki izhaja iz grščine, pomeni pa zahvaljevanje. Z nami so bili tudi dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tomaž Erzar in salezijanec Peter Pučnik.

Če ne opravljam del svojega Očeta, mi nikar ne verujte; če pa jih opravljam, tudi če meni ne verujete, verujte delom, da boste spoznali in verovali, da je Oče v meni in jaz v Očetu. (Jn 10, 37-38)

Naša otroška oddaja je povabila otroke, da zapojejo pesem, da se predstavijo s svojo točko, delom koncerta, ki je nastajal v dnevnih sobah. Pela sta tudi Sten Vilar in Damjana Golavšek.

V oddaji ste slišali posnetek pogovora z legendo slovenskega alpinizma, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo: Anton Sazonov Tonač je delil z nami legendarne spomine na svoje alpinistične podvige.

George, Harris in pisatelj so končno v čolnu in na reki Temzi. Zdaj pa si morajo razdeliti delo. Kdo bo ostal v čolnu in kdo bo vlekel čoln z vlečnimi vrvmi?

Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

V rubriki Ostanimo povezamo občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.

V rubriki Ostanimo povezano občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Helene Alenke Bizjak, ki je opisala usodo svojega očeta, primorskega domoljuba Franca Bizjaka. Njihova družina je najprej trpela pod fašizmom, kasneje pa je okusila tudi delovanje povojne komunistične oblasti.

Kriza je vsekakor čas, da stopimo skupaj in vsak na svojem področju, brez fige v žepu in zavezani resnici in pravičnosti začnemo graditi skupnost, ki bo odporna na take krize. In poskrbimo, da bodo vsi, ki zdaj zaradi krize ostajajo brez dela in dohodka, lahko dostojno preživeli in našo skupnost organiziramo tako, da bo delo prav vsakega med nami, tudi po krizi pravično cenjeno in bo prinašalo zadovoljstvo ter omogočalo preživetje in napredek.

Provincial slovenskih jezuitov p. Ivan Bresciani je govoril ob 18. obletnici delovanja Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji. Le-to povsod po svetu skrbi za prosilce za mednarodno zaščito, za ne-dokumentirane tujce, za begunce skratka za novodobne uboge, ki so na poti in so med nami. To delo je pomembno za jezuite in tudi za Cerkev. Spregovoril je tudi o izzivih združenja v Evropi in Sloveniji.

v Svetovalnici smo se dotaknili trenutnih razmer. Kako ohraniti motivacijo pri delu od doma? Kakšen naj bo delovni proces? Kako lahko ob zaustavitvi številnih tokov v družbi, ta čas izrabimo za ustvarjanje novih idej in rešitev? Z nami je bila mag. Nastja Mule.

Slovenski zdravstveni sistem je že pred pojavom novega koronavirusa deloval na meji zmogljivosti. Če se bo širjenje okužbe nadaljevalo, bo treba zagotoviti zadostno število kadra. Zato so prekinjeni izobraževalni procesi za mlade zdravnike brez licence, poslani so tako rekoč v prve bojne linije za zajezitev epidemije. O tem smo govorili z nevropediatrinjo Tino Bregant.

Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

Z dr. Matejem Klemenčičem smo predstavili mednarodno delo več strokovnjakov, monografijo, ki celostno obravnava umetnost kiparske družine Straub.

Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo Mestne občine Maribor na področju kulture, prejmeta lutkovna ustvarjalca Breda in Tine Varl.Vlada je potrdila nominacijo tradicij reje lipicancev za vpis na UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

V oddaji Moja zgodba je bil z nami predsednik komisije za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman. V pogovoru z njim smo se dotaknili nekaterih aktualnosti, s katerimi se srečuje komisija. Njeno delo trenutno stoji, saj je za delovanje potreben podpis resornega ministra, ki pa ga v času snovanja nove vlade še nimajo. Prav tako je dr. Dežman razmišljal o medijskem molku okoli knjige dr. Jožeta Možine Slovenski razkol, ki je bila že dvakrat ponatinjena, širšega dialoga ob tematikah s katerimi se ukvarja, pa nismo doživeli.