Duhovna misel

VEČ ...|18. 10. 2019
Delo je delo ...

Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. (Lk 10, 2)

Delo je delo ...

Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. (Lk 10, 2)

duhovnost

Duhovna misel

Delo je delo ...
Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. (Lk 10, 2)
VEČ ...|18. 10. 2019
Delo je delo ...
Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. (Lk 10, 2)

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Pogovor o

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«
VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Alen Salihović

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Svetovalnica

VEČ ...|15. 10. 2019
Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

svetovanjekmetijstvo

Svetovalnica

Ozimnica
Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ozimnica
Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Tanja Dominko

svetovanjekmetijstvo

Luč v temi

VEČ ...|13. 10. 2019
100 let izobraževanja slepih na slovenskem

Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

100 let izobraževanja slepih na slovenskem

Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

družbaspominslepi in slabovidni

Luč v temi

100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.
VEČ ...|13. 10. 2019
100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

Sonja Pungertnik

družbaspominslepi in slabovidni

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 10. 2019
Boršnikov prstan za Marinko Štern - Razglasili Nobelovo nagrado za literaturo

Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern.Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018 prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nobelov lavreat za literaturo za leto 2019 pa je avstrijski pisatelj Peter Handke.

Boršnikov prstan za Marinko Štern - Razglasili Nobelovo nagrado za literaturo

Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern.Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018 prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nobelov lavreat za literaturo za leto 2019 pa je avstrijski pisatelj Peter Handke.

Marinka ŠternBoršnikov prstanNobelova nagrada za litaraturoPeter Handke

Kulturni utrinki

Boršnikov prstan za Marinko Štern - Razglasili Nobelovo nagrado za literaturo
Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern.Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018 prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nobelov lavreat za literaturo za leto 2019 pa je avstrijski pisatelj Peter Handke.
VEČ ...|11. 10. 2019
Boršnikov prstan za Marinko Štern - Razglasili Nobelovo nagrado za literaturo
Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern.Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018 prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nobelov lavreat za literaturo za leto 2019 pa je avstrijski pisatelj Peter Handke.

Jože Bartolj

Marinka ŠternBoršnikov prstanNobelova nagrada za litaraturoPeter Handke

Via positiva

VEČ ...|10. 10. 2019
Spoštovanje na delovnem mestu

Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

Spoštovanje na delovnem mestu

Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Spoštovanje na delovnem mestu
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.
VEČ ...|10. 10. 2019
Spoštovanje na delovnem mestu
Tokratna oddaja je nastala v sodelovanju s podjetjem Optius. Govorili smo o spoštovanju na delovnem mestu. Gostji sta bili Mateja Geržina s podjetja Zavarovalnica Triglav in Sanda Jerman s podjetja Optius.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Naš pogled

VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

duhovnostdružbakomentar

Naš pogled

800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.
VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno
Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbakomentar

Komentar tedna

VEČ ...|4. 10. 2019
Nacionalna RTV

Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.

Nacionalna RTV

Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.

komentardružbatelevizija

Komentar tedna

Nacionalna RTV
Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.
VEČ ...|4. 10. 2019
Nacionalna RTV
Avtor komentarja, tudi svétnik RTV, je opozarjal na nujnost, da bi se televizija vsestransko angažirala in delovala kot nacionalna ustanova vseh Slovencev, tudi vernih.

Janez Juhant

komentardružbatelevizija

Via positiva

VEČ ...|3. 10. 2019
Kakšen je moj odziv na konflikte?

Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.

Kakšen je moj odziv na konflikte?

Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Kakšen je moj odziv na konflikte?
Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.
VEČ ...|3. 10. 2019
Kakšen je moj odziv na konflikte?
Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 10. 2019
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele

Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele

Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

infodružbapolitikapogovor

Informativni prispevki

Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
VEČ ...|3. 10. 2019
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

Petra Stopar

infodružbapolitikapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.
VEČ ...|3. 10. 2019
Ravnovesje je ključno za trajnostni uspeh
Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

Nataša Ličen

inovativnostidejarazvojgospodarstvoturizem

Duhovna misel

VEČ ...|2. 10. 2019
Naporno delo!

Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo. (Lk 9, 62)

Naporno delo!

Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo. (Lk 9, 62)

duhovnost

Duhovna misel

Naporno delo!
Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo. (Lk 9, 62)
VEČ ...|2. 10. 2019
Naporno delo!
Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo. (Lk 9, 62)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.
VEČ ...|2. 10. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Športni deliriji trajajo kratek čas, političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca
Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijadomoljubjeodbojkaštuhec

Moja zgodba

VEČ ...|29. 9. 2019
Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah

V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.

Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah

V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.

Radovan PulkoRuska emigracijaRusko zamejstvo v slovenskih deželahJože Dežman

Moja zgodba

Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.
VEČ ...|29. 9. 2019
Mag. Radovan Pulko o Ruskem zamejstvu v slovenskih deželah
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.

Jože Bartolj

Radovan PulkoRuska emigracijaRusko zamejstvo v slovenskih deželahJože Dežman

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 9. 2019
Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?

V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?

V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

pogovorpolitikamladidružba

Spoznanje več, predsodek manj

Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?
V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.
VEČ ...|23. 9. 2019
Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?
V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

Jože Bartolj

pogovorpolitikamladidružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 9. 2019
Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji

Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji

Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji
Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.
VEČ ...|23. 9. 2019
Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji
Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

Aleš Meden

politikakomentar

Naš gost

VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

pogovorspomin

Naš gost

Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Jure Sešek

pogovorspomin

Srečanja

VEČ ...|17. 9. 2019
Pozitivno sporočilo o spolnosti

Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

Pozitivno sporočilo o spolnosti

Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Srečanja

Pozitivno sporočilo o spolnosti
Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pozitivno sporočilo o spolnosti
Se tudi vi znajdete v zagati, kako pomen spolnosti pravilno predstaviti svojim otrokom? Ste imeli težave na tem področju, mogoče tudi s pornografijo? Zato, ker se mnogi ljudje soočajo s takšnimi izzivi, je skupina mladih odgovorila na notranji klic in ustanovila Inštitut Integrum. Ta ponuja pozitivno iskanje celostne vrednosti vsakega človeka s poudarkom integritete telesnosti kot enega izmed bistvenih delov človeškega bitja. Mojca in Benjamin Tomažič, ki ju je navdušila teologija telesa Janeza Pavla II. sta v oddaji Srečanja spregovorila o svoji zgodbi, pa tudi o tem, kako skupaj z otroki iskati načine celostnega razvoja in rasti v ljubezni.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Informativni prispevki

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Alen Salihović

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 9. 2019
Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno

Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno

Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno
Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.
VEČ ...|16. 9. 2019
Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno
Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 9. 2019
Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka

S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.

Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka

S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.

kultura

Kulturni utrinki

Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka
S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.
VEČ ...|16. 9. 2019
Vilenica - Večernica - Bienale lutkovnih ustvarjalcev - Slovenska popevka
S podelitvijo glavne nagrade srbskemu pisatelju Draganu Velikiću se je v kraški jami Vilenica sklenil mednarodni literarni festival. Nagrado večernica za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic.Za najboljšo predstavo zadnjih dveh lutkovnih sezon je bila izbrana predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana.Za Popevko 2019 je bila izbrana pesem Šesti čut, ki jo je na 43. festivalu Slovenska popevka zapela Eva Hren.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 9. 2019
Obstaja Evropski način življenja?

Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.

Obstaja Evropski način življenja?

Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.

komentar

Komentar Domovina.je

Obstaja Evropski način življenja?
Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.
VEČ ...|16. 9. 2019
Obstaja Evropski način življenja?
Obrisi nove Evropske komisije postajajo čedalje jasnejši. Njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen je ta teden objavila seznam komisarjev in njihovih resorjev. Vidi se, da bo prihodnja komisija sestavljena drugače kot prejšnja. Ne gre le za spolno uravnoteženost, pač pa tudi za same prioritete delovanja. Vidi se večji pomen okoljskih in socialnih politik. Pa tudi resor z zanimivim imenom. Resor za zaščito evropskega načina življenja.

Blaž Čermelj

komentar

Karitas

VEČ ...|15. 9. 2019
Akcija Z delom do dostojnega življenja

V oddaji smo predstavili dobrodelno akcijo Z delom do dostojnega življenja. V njej več slovenskih darovalcev z mesečnim darom podpira zaslužek revnih prebivalcev v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Vabljeni k poslušanju misijonarke s. Vesne Hiti!

Akcija Z delom do dostojnega življenja

V oddaji smo predstavili dobrodelno akcijo Z delom do dostojnega življenja. V njej več slovenskih darovalcev z mesečnim darom podpira zaslužek revnih prebivalcev v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Vabljeni k poslušanju misijonarke s. Vesne Hiti!

družbaduhovnostKaritasVesna Hiti

Karitas

Akcija Z delom do dostojnega življenja
V oddaji smo predstavili dobrodelno akcijo Z delom do dostojnega življenja. V njej več slovenskih darovalcev z mesečnim darom podpira zaslužek revnih prebivalcev v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Vabljeni k poslušanju misijonarke s. Vesne Hiti!
VEČ ...|15. 9. 2019
Akcija Z delom do dostojnega življenja
V oddaji smo predstavili dobrodelno akcijo Z delom do dostojnega življenja. V njej več slovenskih darovalcev z mesečnim darom podpira zaslužek revnih prebivalcev v Afriki, Albaniji in na Šrilanki. Vabljeni k poslušanju misijonarke s. Vesne Hiti!

Petra Stopar

družbaduhovnostKaritasVesna Hiti

Svetovalnica

VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Svetovalnica

Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.
VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Blaž Lesnik

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Via positiva

VEČ ...|12. 9. 2019
Glenn Rolfsen - Optius

Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Glenn Rolfsen - Optius

Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.

svetovanjeizobraževanjepogovorodnosi

Via positiva

Glenn Rolfsen - Optius
Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.
VEČ ...|12. 9. 2019
Glenn Rolfsen - Optius
Zaradi bolezni naše napovedane gostje smo slišali ponovitev oddaje, ki smo jo s podjetjem Optius pripravili v juniju.Glenn Rolfsen velja za izjemnega strokovnjaka za izbolšanje delovnega okolja za vse generacije, kar se odraža v večji produktivnosti in zadovoljstvu zaposlenih. V maju je bil gost mednarodne konference na Brdu, tokrat pa smo ga gostili v oddaji Via positiva.

Mateja Feltrin NovljanMatjaž Merljak

svetovanjeizobraževanjepogovorodnosi

Pogovor o

VEČ ...|11. 9. 2019
Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade

Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade

Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

politikaopozicija

Pogovor o

Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade
Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.
VEČ ...|11. 9. 2019
Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade
Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

Tanja Dominko

politikaopozicija

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Luč v temi

VEČ ...|8. 9. 2019
Gostja Katjuša Koprivnikar

Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.

Gostja Katjuša Koprivnikar

Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.

družbaizobraževanjevzgojapogovormladi

Luč v temi

Gostja Katjuša Koprivnikar
Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.
VEČ ...|8. 9. 2019
Gostja Katjuša Koprivnikar
Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.

Sonja Pungertnik

družbaizobraževanjevzgojapogovormladi

Naš gost

VEČ ...|7. 9. 2019
dr. Damjana Pondelek

Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.

dr. Damjana Pondelek

Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Naš gost

dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
VEČ ...|7. 9. 2019
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.

Mateja Subotičanec

izobraževanjesvetovanjeodnosi

Iz naših krajev

VEČ ...|7. 9. 2019
Prevalje, Lokev, Markovci, Vodice

V oddaji smo spregovorili o ustavitvi naložbe in prilagajanju Lek-a na tržne razmere, zapletih pri izgradnji obvoznice na območju Vodic, o 230-letnici delovanja župnije Sv. Marka v Markovcih ter razstavi predmetov z motiviko Matere Božje v Vojaškem muzeju Tabor Lokev.

Prevalje, Lokev, Markovci, Vodice

V oddaji smo spregovorili o ustavitvi naložbe in prilagajanju Lek-a na tržne razmere, zapletih pri izgradnji obvoznice na območju Vodic, o 230-letnici delovanja župnije Sv. Marka v Markovcih ter razstavi predmetov z motiviko Matere Božje v Vojaškem muzeju Tabor Lokev.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Prevalje, Lokev, Markovci, Vodice
V oddaji smo spregovorili o ustavitvi naložbe in prilagajanju Lek-a na tržne razmere, zapletih pri izgradnji obvoznice na območju Vodic, o 230-letnici delovanja župnije Sv. Marka v Markovcih ter razstavi predmetov z motiviko Matere Božje v Vojaškem muzeju Tabor Lokev.
VEČ ...|7. 9. 2019
Prevalje, Lokev, Markovci, Vodice
V oddaji smo spregovorili o ustavitvi naložbe in prilagajanju Lek-a na tržne razmere, zapletih pri izgradnji obvoznice na območju Vodic, o 230-letnici delovanja župnije Sv. Marka v Markovcih ter razstavi predmetov z motiviko Matere Božje v Vojaškem muzeju Tabor Lokev.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Dogodki

VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Marija Peterlin

V Velikih Laščah smo med sobotnim delovnim dopoldnevom presenetili prijateljico Marijo Peterlin.

Od Marije k Mariji 2019 - Marija Peterlin

V Velikih Laščah smo med sobotnim delovnim dopoldnevom presenetili prijateljico Marijo Peterlin.

kolesarjenje 2019

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019 - Marija Peterlin
V Velikih Laščah smo med sobotnim delovnim dopoldnevom presenetili prijateljico Marijo Peterlin.
VEČ ...|7. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Marija Peterlin
V Velikih Laščah smo med sobotnim delovnim dopoldnevom presenetili prijateljico Marijo Peterlin.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Komentar tedna

VEČ ...|6. 9. 2019
Vlada in pravice vsakega državljana

Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.

Vlada in pravice vsakega državljana

Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.

politikaspomin

Komentar tedna

Vlada in pravice vsakega državljana
Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.
VEČ ...|6. 9. 2019
Vlada in pravice vsakega državljana
Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.

dr. Janez Juhant

politikaspomin

Via positiva

VEČ ...|5. 9. 2019
SoulGreg: Bolečina ob smrti otroka v delovanje za druge

Življenjska tragedija lahko človeka popolnoma zlomi ali pa spodbudi k polnosti bivanja. Gregor Bezenšek, ki ga poznamo pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, je oče Viljema Julijana, malega dečka, ki je pri dveh letih in pol izgubil boj z boleznijo. V oddaji Via positiva skupaj z dr. Nejcem Jelenom pripoveduje o težkih trenutkih, o biserih in spoznanjih ob njih ter o skladu Viljem Julijan, ki je namenjen v podporo otrokom z redkimi boleznimi.

SoulGreg: Bolečina ob smrti otroka v delovanje za druge

Življenjska tragedija lahko človeka popolnoma zlomi ali pa spodbudi k polnosti bivanja. Gregor Bezenšek, ki ga poznamo pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, je oče Viljema Julijana, malega dečka, ki je pri dveh letih in pol izgubil boj z boleznijo. V oddaji Via positiva skupaj z dr. Nejcem Jelenom pripoveduje o težkih trenutkih, o biserih in spoznanjih ob njih ter o skladu Viljem Julijan, ki je namenjen v podporo otrokom z redkimi boleznimi.

pogovorodnosiglasbasmrtživljenje

Via positiva

SoulGreg: Bolečina ob smrti otroka v delovanje za druge
Življenjska tragedija lahko človeka popolnoma zlomi ali pa spodbudi k polnosti bivanja. Gregor Bezenšek, ki ga poznamo pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, je oče Viljema Julijana, malega dečka, ki je pri dveh letih in pol izgubil boj z boleznijo. V oddaji Via positiva skupaj z dr. Nejcem Jelenom pripoveduje o težkih trenutkih, o biserih in spoznanjih ob njih ter o skladu Viljem Julijan, ki je namenjen v podporo otrokom z redkimi boleznimi.
VEČ ...|5. 9. 2019
SoulGreg: Bolečina ob smrti otroka v delovanje za druge
Življenjska tragedija lahko človeka popolnoma zlomi ali pa spodbudi k polnosti bivanja. Gregor Bezenšek, ki ga poznamo pod umetniškim imenom SoulGreg Artist, je oče Viljema Julijana, malega dečka, ki je pri dveh letih in pol izgubil boj z boleznijo. V oddaji Via positiva skupaj z dr. Nejcem Jelenom pripoveduje o težkih trenutkih, o biserih in spoznanjih ob njih ter o skladu Viljem Julijan, ki je namenjen v podporo otrokom z redkimi boleznimi.

Marjan Bunič

pogovorodnosiglasbasmrtživljenje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!

7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!

7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

pričevanjetaboriščesmrtkomunizempolitika

Informativni prispevki

Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.
VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Alen Salihović

pričevanjetaboriščesmrtkomunizempolitika

Iz Betanije

VEČ ...|4. 9. 2019
Kako učencu privzgojiti delovne navade

Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.

Kako učencu privzgojiti delovne navade

Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.

vzgojašolaotrocistarši

Iz Betanije

Kako učencu privzgojiti delovne navade
Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.
VEČ ...|4. 9. 2019
Kako učencu privzgojiti delovne navade
Postopnost, določitev tipa otroka in izbira pravega načina učenja so osnovni elementi uvajanja delovnih navad pri otrocih. Profesor dr. Dejan Hozjan kot pomemben dejavnik izpostavlja še igrivo učenje.

Blaž Lesnik

vzgojašolaotrocistarši

Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 9. 2019
Kmetovalec praznuje 25-letnico izhajanja

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje smo bili na obisku v Kmetijski založbi, ki letos praznuje 25-letnico delovanja in hkrati izdajanja strokovne kmetijske revije Kmetovalec. Pogovarjali smo se z urednikom mag. Andrejem Golobom.

Kmetovalec praznuje 25-letnico izhajanja

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje smo bili na obisku v Kmetijski založbi, ki letos praznuje 25-letnico delovanja in hkrati izdajanja strokovne kmetijske revije Kmetovalec. Pogovarjali smo se z urednikom mag. Andrejem Golobom.

kmetijstvoizobraževanjenaravasvetovanje

Kmetijska oddaja

Kmetovalec praznuje 25-letnico izhajanja
V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje smo bili na obisku v Kmetijski založbi, ki letos praznuje 25-letnico delovanja in hkrati izdajanja strokovne kmetijske revije Kmetovalec. Pogovarjali smo se z urednikom mag. Andrejem Golobom.
VEČ ...|1. 9. 2019
Kmetovalec praznuje 25-letnico izhajanja
V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje smo bili na obisku v Kmetijski založbi, ki letos praznuje 25-letnico delovanja in hkrati izdajanja strokovne kmetijske revije Kmetovalec. Pogovarjali smo se z urednikom mag. Andrejem Golobom.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjenaravasvetovanje

Za življenje

VEČ ...|31. 8. 2019
Učenje za življenje

September vsako leto znova prinese veliko spremembo. Za vse, družba začne z novim šolskim letom drugače delovati. Da bi v pravo smer, je modro osvetliti osnovo vzgoje in učenja, to je priprava na (in učenje za) življenje. Še vedno najdemo veliko pedagogov in vzgojiteljev, ki iščejo neznanje in napake namesto da bi iskali znanje in dobre navade. V naši družbi je žal še vedno preveč grajanja in veliko premalo spodbud ter pohval. Naš sogovornik je bil prodoren in neposreden dr. Aleksander Zadel.

Učenje za življenje

September vsako leto znova prinese veliko spremembo. Za vse, družba začne z novim šolskim letom drugače delovati. Da bi v pravo smer, je modro osvetliti osnovo vzgoje in učenja, to je priprava na (in učenje za) življenje. Še vedno najdemo veliko pedagogov in vzgojiteljev, ki iščejo neznanje in napake namesto da bi iskali znanje in dobre navade. V naši družbi je žal še vedno preveč grajanja in veliko premalo spodbud ter pohval. Naš sogovornik je bil prodoren in neposreden dr. Aleksander Zadel.

družbaizobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgojapogovor

Za življenje

Učenje za življenje
September vsako leto znova prinese veliko spremembo. Za vse, družba začne z novim šolskim letom drugače delovati. Da bi v pravo smer, je modro osvetliti osnovo vzgoje in učenja, to je priprava na (in učenje za) življenje. Še vedno najdemo veliko pedagogov in vzgojiteljev, ki iščejo neznanje in napake namesto da bi iskali znanje in dobre navade. V naši družbi je žal še vedno preveč grajanja in veliko premalo spodbud ter pohval. Naš sogovornik je bil prodoren in neposreden dr. Aleksander Zadel.
VEČ ...|31. 8. 2019
Učenje za življenje
September vsako leto znova prinese veliko spremembo. Za vse, družba začne z novim šolskim letom drugače delovati. Da bi v pravo smer, je modro osvetliti osnovo vzgoje in učenja, to je priprava na (in učenje za) življenje. Še vedno najdemo veliko pedagogov in vzgojiteljev, ki iščejo neznanje in napake namesto da bi iskali znanje in dobre navade. V naši družbi je žal še vedno preveč grajanja in veliko premalo spodbud ter pohval. Naš sogovornik je bil prodoren in neposreden dr. Aleksander Zadel.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgojapogovor

Naš gost

VEČ ...|31. 8. 2019
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)

V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.

Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)

V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.

glasbapogovordirigentSamo HubadOperaFilharmonija

Naš gost

Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
VEČ ...|31. 8. 2019
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.

Jure Sešek

glasbapogovordirigentSamo HubadOperaFilharmonija

Petkov večer

VEČ ...|30. 8. 2019
Prostovoljno delo na Madagaskarju

Petkov večer je bil tokrat misijonsko obarvan, saj smo gostili koroško zdravnico Ano Fajmut, ki se odpravlja na prostovoljno delo v misijone na Madagaskar.

Prostovoljno delo na Madagaskarju

Petkov večer je bil tokrat misijonsko obarvan, saj smo gostili koroško zdravnico Ano Fajmut, ki se odpravlja na prostovoljno delo v misijone na Madagaskar.

družbapogovor. Madagaskarmisijon

Petkov večer

Prostovoljno delo na Madagaskarju
Petkov večer je bil tokrat misijonsko obarvan, saj smo gostili koroško zdravnico Ano Fajmut, ki se odpravlja na prostovoljno delo v misijone na Madagaskar.
VEČ ...|30. 8. 2019
Prostovoljno delo na Madagaskarju
Petkov večer je bil tokrat misijonsko obarvan, saj smo gostili koroško zdravnico Ano Fajmut, ki se odpravlja na prostovoljno delo v misijone na Madagaskar.

Mateja Feltrin Novljan

družbapogovor. Madagaskarmisijon

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|25. 8. 2019
Pepež na Madagaskarju

Papežev obisk v Afriki. Večji del potovanja se bo (je) mudil na Madagaskarju, kjer sta kot prostovoljki delovali tudi Katja Ravnikar in Lara Ravšelj. Vprašali smo ju, kako Malgaši živijo svojo vero in kaj bi jim lahko prinesel papežev obisk.

Pepež na Madagaskarju

Papežev obisk v Afriki. Večji del potovanja se bo (je) mudil na Madagaskarju, kjer sta kot prostovoljki delovali tudi Katja Ravnikar in Lara Ravšelj. Vprašali smo ju, kako Malgaši živijo svojo vero in kaj bi jim lahko prinesel papežev obisk.

papeždružbapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pepež na Madagaskarju
Papežev obisk v Afriki. Večji del potovanja se bo (je) mudil na Madagaskarju, kjer sta kot prostovoljki delovali tudi Katja Ravnikar in Lara Ravšelj. Vprašali smo ju, kako Malgaši živijo svojo vero in kaj bi jim lahko prinesel papežev obisk.
VEČ ...|25. 8. 2019
Pepež na Madagaskarju
Papežev obisk v Afriki. Večji del potovanja se bo (je) mudil na Madagaskarju, kjer sta kot prostovoljki delovali tudi Katja Ravnikar in Lara Ravšelj. Vprašali smo ju, kako Malgaši živijo svojo vero in kaj bi jim lahko prinesel papežev obisk.

Marta Jerebič

papeždružbapogovor

Komentar tedna

VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

komentar

Komentar tedna

Vsak otrok je dar
V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.
VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar
V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Katarina Nzobandora

komentar

Via positiva

VEČ ...|22. 8. 2019
Kultura plačevanja

Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

Kultura plačevanja

Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

družbapogovorodnosisvetovanjevzgojakomentarkulturaizobraževanjeposlovanjegospodarstvopodjetništvo

Via positiva

Kultura plačevanja
Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.
VEČ ...|22. 8. 2019
Kultura plačevanja
Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosisvetovanjevzgojakomentarkulturaizobraževanjeposlovanjegospodarstvopodjetništvo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 8. 2019
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

infozdravstvopolitikapogovor

Informativni prispevki

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.
VEČ ...|20. 8. 2019
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Helena Križnik

infozdravstvopolitikapogovor

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Naš gost

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Informativni prispevki

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnikprekmurjedržavni zborslavičinfoizobraževanjedružba

Komentar tedna

VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

zgodovinapolitika

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dr. Ivan Štuhec: S partizani čez poletje
Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Ivan Štuhec

zgodovinapolitika

Via positiva

VEČ ...|15. 8. 2019
Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

družbaizobraževanjeinfokulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostgospodarstvo

Via positiva

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni
Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.
VEČ ...|15. 8. 2019
Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni
Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturaodnosipogovorsvetovanjeposlovnostgospodarstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?

France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostromarski turizem

Zakladi naše dediščine

Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.
VEČ ...|13. 8. 2019
Kako so kljub nenaklonjenemu družbenemu sistemu uspeli ohraniti Slomškovo rojstno hišo?
France Marolt je desetletja deloval v sadjarskem obratu na Slomu, kjer so se trudili za ohranjanje inventarja na Slomu, v Slomškovi rojstni hiši. Če obratovodja v prejšnjem družbenem sistemu ne bi imel posluha za dragocenost spominskih predmetov v rojstni hiši blaženega škofa, bi se ti porazgubili. In, danes verjetno ne bi imeli edinstvene duhovne zapuščine.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnostromarski turizem

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Pojdite in učite

VEČ ...|11. 8. 2019
Klic po pomoči iz Zakrpatja

V oddaji smo gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Opisala je delo na misijonu, se zahvalila za pomoč in prosila dobrotnike za plenice za odrasle, povoje in invalidske vozičke. Izkušnje našim misijonarjem utrjujejo misel, da vedno znova naletijo na razumevanja polne poslušalce. Upamo, da je bilo tudi tokrat tako.

Klic po pomoči iz Zakrpatja

V oddaji smo gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Opisala je delo na misijonu, se zahvalila za pomoč in prosila dobrotnike za plenice za odrasle, povoje in invalidske vozičke. Izkušnje našim misijonarjem utrjujejo misel, da vedno znova naletijo na razumevanja polne poslušalce. Upamo, da je bilo tudi tokrat tako.

družbaduhovnostmisijoniUkrajinaJožica Sterle

Pojdite in učite

Klic po pomoči iz Zakrpatja
V oddaji smo gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Opisala je delo na misijonu, se zahvalila za pomoč in prosila dobrotnike za plenice za odrasle, povoje in invalidske vozičke. Izkušnje našim misijonarjem utrjujejo misel, da vedno znova naletijo na razumevanja polne poslušalce. Upamo, da je bilo tudi tokrat tako.
VEČ ...|11. 8. 2019
Klic po pomoči iz Zakrpatja
V oddaji smo gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Opisala je delo na misijonu, se zahvalila za pomoč in prosila dobrotnike za plenice za odrasle, povoje in invalidske vozičke. Izkušnje našim misijonarjem utrjujejo misel, da vedno znova naletijo na razumevanja polne poslušalce. Upamo, da je bilo tudi tokrat tako.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniUkrajinaJožica Sterle

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

odnosisvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|19. 10. 2019
Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|18. 10. 2019
Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikainfo

Naš gost

VEČ ...|12. 10. 2019
Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha

Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha

Mateja Subotičanec

družbapogovorkultura

Za življenje

VEČ ...|12. 10. 2019
Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Iz naših krajev

VEČ ...|19. 10. 2019
Laško, Krško, Mežica, Ptuj

Poročali smo o načrtih za obnovo ptujskega gradu, proizvodnji čebule na Ptujskem polju, novem čebelarskem centru v Laškem, širitvi Valvasorjeve knjižnice v Krškem in o karitativni dejavnosti na Koroškem.

Laško, Krško, Mežica, Ptuj

Poročali smo o načrtih za obnovo ptujskega gradu, proizvodnji čebule na Ptujskem polju, novem čebelarskem centru v Laškem, širitvi Valvasorjeve knjižnice v Krškem in o karitativni dejavnosti na Koroškem.

Andrej Šinko

družbainfosvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|19. 10. 2019
Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Naj bo odpuščeno!

Vsakemu, kdor poreče besedo zoper Sina človekovega, se bo odpustilo; kdor pa izreče kletev zoper Svetega Duha, se mu ne bo odpustilo. (Lk 12, 10)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 10. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Veseli del

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 10. 2019
Svetnik dneva

Svetnik dneva

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|19. 10. 2019
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče