Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Naš pogled

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 6. 2025
Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

VEČ ...|2. 6. 2025
Obnovili bodo goriško in tržaško pokrajino

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 5. 2025
Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

VEČ ...|29. 5. 2025
Filatelistična razstava, lahko branje in koncert Oremusa

Slišali smo, da so v Celju odprli zanimivo glasbeno - filatelistično razstavo, spoznali kaj je lahko branje in slišali kratko vabilo na koncert okteta Orémus.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Sobotna iskrica

VEČ ...|10. 5. 2025
O šmarnicah in vabilu k Slovenskemu otroškemu orkestru

Gostili smo ženo in mamo Saro Jagrič Munih, ki je napisala šmarnično branje z naslovom Romarji upanja. Damjan Močnik pa je povabil k sodelovanju pri Slovenskem otroškem zboru, ki bo letos od 25. junija do 1. julija, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.  

O šmarnicah in vabilu k Slovenskemu otroškemu orkestru

Gostili smo ženo in mamo Saro Jagrič Munih, ki je napisala šmarnično branje z naslovom Romarji upanja. Damjan Močnik pa je povabil k sodelovanju pri Slovenskem otroškem zboru, ki bo letos od 25. junija do 1. julija, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.  

otrocimladiglasbaduhovnost

Sobotna iskrica

O šmarnicah in vabilu k Slovenskemu otroškemu orkestru

Gostili smo ženo in mamo Saro Jagrič Munih, ki je napisala šmarnično branje z naslovom Romarji upanja. Damjan Močnik pa je povabil k sodelovanju pri Slovenskem otroškem zboru, ki bo letos od 25. junija do 1. julija, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.  

VEČ ...|10. 5. 2025
O šmarnicah in vabilu k Slovenskemu otroškemu orkestru

Gostili smo ženo in mamo Saro Jagrič Munih, ki je napisala šmarnično branje z naslovom Romarji upanja. Damjan Močnik pa je povabil k sodelovanju pri Slovenskem otroškem zboru, ki bo letos od 25. junija do 1. julija, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.  

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|1. 5. 2025
Poznati pastirja

Po slovesni večerji je neki hollywoodski igralec razveseljeval goste s čudovitim branjem Shakespearja. Potem ga je starejši ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Poznati pastirja

Po slovesni večerji je neki hollywoodski igralec razveseljeval goste s čudovitim branjem Shakespearja. Potem ga je starejši ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Poznati pastirja

Po slovesni večerji je neki hollywoodski igralec razveseljeval goste s čudovitim branjem Shakespearja. Potem ga je starejši ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|1. 5. 2025
Poznati pastirja

Po slovesni večerji je neki hollywoodski igralec razveseljeval goste s čudovitim branjem Shakespearja. Potem ga je starejši ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 4. 2025
Škofje o papežu Frančišku in letošnje šmarnično branje

V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Slovenij smo seveda spomnili na slovo papeža Frančiška in ker se približuje Marijin mesec maj, smo prisluhnili predstavitvi letošnjih Šmarnic. Te je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo izdal Slovenski katehetski urad, tako za otroke kot za odrasle. Predstavili so jih s. Rebeka Kenda, dr. Gabriel Kavčič, Rok Žlender in Simona Gregorčič. 

Škofje o papežu Frančišku in letošnje šmarnično branje

V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Slovenij smo seveda spomnili na slovo papeža Frančiška in ker se približuje Marijin mesec maj, smo prisluhnili predstavitvi letošnjih Šmarnic. Te je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo izdal Slovenski katehetski urad, tako za otroke kot za odrasle. Predstavili so jih s. Rebeka Kenda, dr. Gabriel Kavčič, Rok Žlender in Simona Gregorčič. 

duhovnostinfošmarnicepapež Frančišek

Utrip Cerkve v Sloveniji

Škofje o papežu Frančišku in letošnje šmarnično branje

V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Slovenij smo seveda spomnili na slovo papeža Frančiška in ker se približuje Marijin mesec maj, smo prisluhnili predstavitvi letošnjih Šmarnic. Te je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo izdal Slovenski katehetski urad, tako za otroke kot za odrasle. Predstavili so jih s. Rebeka Kenda, dr. Gabriel Kavčič, Rok Žlender in Simona Gregorčič. 

VEČ ...|27. 4. 2025
Škofje o papežu Frančišku in letošnje šmarnično branje

V tokratni oddaji Utrip Cerkve v Slovenij smo seveda spomnili na slovo papeža Frančiška in ker se približuje Marijin mesec maj, smo prisluhnili predstavitvi letošnjih Šmarnic. Te je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo izdal Slovenski katehetski urad, tako za otroke kot za odrasle. Predstavili so jih s. Rebeka Kenda, dr. Gabriel Kavčič, Rok Žlender in Simona Gregorčič. 

Rok Mihevc

duhovnostinfošmarnicepapež Frančišek

Via positiva

VEČ ...|24. 4. 2025
Kozma Ahačič: Stati inu obstati

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.  

Kozma Ahačič: Stati inu obstati

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.  

kulturapogovordružbaodnosi

Via positiva

Kozma Ahačič: Stati inu obstati

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.  

VEČ ...|24. 4. 2025
Kozma Ahačič: Stati inu obstati

Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo triindvajsetega aprila, smo k pogovoru povabili dr. Kozmo Ahačiča, jezikoslovca in literarnega zgodovinarja, tudi avtorja obsežne knjige Stati inu obstati v kateri je pregledno in preprosto predstavil začetke našega jezika in književnosti. Z njim smo v poljudnem pogovoru vstopili v dragoceno zapuščino besede, pa med drugim tudi kako branje plemeniti osebnost.  

Nataša Ličen

kulturapogovordružbaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 4. 2025
Branje, ki ne pozna meja

Tokrat o projektu Branje, ki ne pozna meja, ki širi ljubezen do pisane besede in poznavanje kulture sosednjih držav.

Branje, ki ne pozna meja

Tokrat o projektu Branje, ki ne pozna meja, ki širi ljubezen do pisane besede in poznavanje kulture sosednjih držav.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Branje, ki ne pozna meja

Tokrat o projektu Branje, ki ne pozna meja, ki širi ljubezen do pisane besede in poznavanje kulture sosednjih držav.

VEČ ...|23. 4. 2025
Branje, ki ne pozna meja

Tokrat o projektu Branje, ki ne pozna meja, ki širi ljubezen do pisane besede in poznavanje kulture sosednjih držav.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|11. 7. 2025
Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Blaž Lesnik

planinske potimarkacistikoroška planinska potmarkacijasvetovanjenaravaPZS

Za življenje

VEČ ...|12. 7. 2025
Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Nataša Ličen

vzgojaodnosisvetovanjedružinapogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 7. 2025
Slovenski maturantje iz Argentine na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Slovenski maturantje iz Argentine na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturamladi

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Duhovna misel

VEČ ...|15. 7. 2025
Največja dragocenost

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Največja dragocenost

V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2025
Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Marjan Bunič

kulturaglasba

Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|15. 7. 2025
Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina