Pojdite in učite

VEČ ...|4. 8. 2019
Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina

V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina

V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

družbaspominmisijoni. Tadeja MozetičStane KerinParagvajMadagaskar

Pojdite in učite

Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina
V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.
VEČ ...|4. 8. 2019
Slovo s. Tadeje Mozetič in Madagaskar z očmi Steneta Kerina
V teh dneh se poslavljamo od s. Tadeje Mozetič, dolgoletne misijonarke med Indijanci v Paragvaju. Leta 2009 je stkala vezi med oddaljenim ljudstvom in našimi poslušalci, ki so v Pustni Sobotni iskrici gradili učilnice na njenem misijonu. Stane Kerin pa je spregovoril o svojih prvih mesecih dela na Madagaskarju.

Jure Sešek

družbaspominmisijoni. Tadeja MozetičStane KerinParagvajMadagaskar

Pojdite in učite

VEČ ...|28. 7. 2019
Gost: misijonar Stane Kerin

Pred meseci je na jug Madagaskarja odšel Stane Kerin, duhovnik, v katerem je že pred desetletji vzniknila želja po delu v misijonih. Pa ga je Gospod potreboval za delo na slovenski njivi. Prvič nas je obiskal kot misijonar.

Gost: misijonar Stane Kerin

Pred meseci je na jug Madagaskarja odšel Stane Kerin, duhovnik, v katerem je že pred desetletji vzniknila želja po delu v misijonih. Pa ga je Gospod potreboval za delo na slovenski njivi. Prvič nas je obiskal kot misijonar.

duhovnostMadagaskarmisijonimisijonar

Pojdite in učite

Gost: misijonar Stane Kerin
Pred meseci je na jug Madagaskarja odšel Stane Kerin, duhovnik, v katerem je že pred desetletji vzniknila želja po delu v misijonih. Pa ga je Gospod potreboval za delo na slovenski njivi. Prvič nas je obiskal kot misijonar.
VEČ ...|28. 7. 2019
Gost: misijonar Stane Kerin
Pred meseci je na jug Madagaskarja odšel Stane Kerin, duhovnik, v katerem je že pred desetletji vzniknila želja po delu v misijonih. Pa ga je Gospod potreboval za delo na slovenski njivi. Prvič nas je obiskal kot misijonar.

Jure Sešek

duhovnostMadagaskarmisijonimisijonar

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 5. 2019
Pisma misijonarjev in misijonska jesen

Z nami je bil Stane Kerin z Madagaskarja, oktober pa je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec, tudi o tem v tokratni oddaji.

Pisma misijonarjev in misijonska jesen

Z nami je bil Stane Kerin z Madagaskarja, oktober pa je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec, tudi o tem v tokratni oddaji.

duhovnostpapež

Pojdite in učite

Pisma misijonarjev in misijonska jesen
Z nami je bil Stane Kerin z Madagaskarja, oktober pa je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec, tudi o tem v tokratni oddaji.
VEČ ...|26. 5. 2019
Pisma misijonarjev in misijonska jesen
Z nami je bil Stane Kerin z Madagaskarja, oktober pa je papež Frančišek razglasil za izredni misijonski mesec, tudi o tem v tokratni oddaji.

Jure Sešek

duhovnostpapež

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 4. 2019
Stane Kerin: Misijonarjev razmislek

O misijonih, pravem razumevanju njihovega poslanstva in o podobi pristnega kristjana, ki naj bi s svojim zgledom drugim kazal smer življenja je v pismu razmišljal misijonar na Madagaskarju.

Stane Kerin: Misijonarjev razmislek

O misijonih, pravem razumevanju njihovega poslanstva in o podobi pristnega kristjana, ki naj bi s svojim zgledom drugim kazal smer življenja je v pismu razmišljal misijonar na Madagaskarju.

družbaduhovnostduhovnostmisijoniStane Kerin

Pojdite in učite

Stane Kerin: Misijonarjev razmislek
O misijonih, pravem razumevanju njihovega poslanstva in o podobi pristnega kristjana, ki naj bi s svojim zgledom drugim kazal smer življenja je v pismu razmišljal misijonar na Madagaskarju.
VEČ ...|14. 4. 2019
Stane Kerin: Misijonarjev razmislek
O misijonih, pravem razumevanju njihovega poslanstva in o podobi pristnega kristjana, ki naj bi s svojim zgledom drugim kazal smer življenja je v pismu razmišljal misijonar na Madagaskarju.

Jure Sešek

družbaduhovnostduhovnostmisijoniStane Kerin

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 4. 2019
Pismi misijonarjev z Madagaskarja in iz Ugande

Stane Kerin piše o ošpicah na Madagaskarju, Danilo Lisjak pa o prigodah v Ugandi.

Pismi misijonarjev z Madagaskarja in iz Ugande

Stane Kerin piše o ošpicah na Madagaskarju, Danilo Lisjak pa o prigodah v Ugandi.

misijonidružbaduhovnost

Pojdite in učite

Pismi misijonarjev z Madagaskarja in iz Ugande
Stane Kerin piše o ošpicah na Madagaskarju, Danilo Lisjak pa o prigodah v Ugandi.
VEČ ...|7. 4. 2019
Pismi misijonarjev z Madagaskarja in iz Ugande
Stane Kerin piše o ošpicah na Madagaskarju, Danilo Lisjak pa o prigodah v Ugandi.

Jure Sešek

misijonidružbaduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 9. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|17. 9. 2019
Saj ne vedo kaj delajo

Avtor kritično razmišlja o praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini pod rdečo zvezdo. Pod to isto zvezdo je še leta 1990 padel prebežnik, ki je skušal prečkati mejo med Jugoslavijo in italijo.

Saj ne vedo kaj delajo

Avtor kritično razmišlja o praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini pod rdečo zvezdo. Pod to isto zvezdo je še leta 1990 padel prebežnik, ki je skušal prečkati mejo med Jugoslavijo in italijo.

Renato Podbersič

komentar

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|15. 9. 2019
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)

Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)

Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jože Bartolj

Jaroslav Kikelj

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Za življenje

VEČ ...|14. 9. 2019
Trma, disleksija, ljubosumje

V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

Trma, disleksija, ljubosumje

V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorvzgojasvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Mateja Subotičanec

mladivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor