Informativni prispevki

VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu

Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu

Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Slomšek infospominpogovorizobraževanje

Informativni prispevki

Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Tone Gorjup

Slomšek infospominpogovorizobraževanje

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

kmetijstvopolitikanarava

Pogovor o

Živeti in preživeti z zvermi?
Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.
VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?
Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Sol in luč

VEČ ...|10. 9. 2019
Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

družbaodnosi

Sol in luč

Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.
Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.
VEČ ...|10. 9. 2019
Deiric McCann; o smislu življenja, o krivici, o vzorcih.
Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Vabilo na pot

VEČ ...|9. 8. 2019
S soncem obsijan konec tedna vabi !!!

Turno kolesarjenje okoli Ratitovca, po Aljaževi poti od doma do doma in ogled Arheološki park Divje babe.

S soncem obsijan konec tedna vabi !!!

Turno kolesarjenje okoli Ratitovca, po Aljaževi poti od doma do doma in ogled Arheološki park Divje babe.

naravašport

Vabilo na pot

S soncem obsijan konec tedna vabi !!!
Turno kolesarjenje okoli Ratitovca, po Aljaževi poti od doma do doma in ogled Arheološki park Divje babe.
VEČ ...|9. 8. 2019
S soncem obsijan konec tedna vabi !!!
Turno kolesarjenje okoli Ratitovca, po Aljaževi poti od doma do doma in ogled Arheološki park Divje babe.

Blaž Lesnik

naravašport

A štekaš?

VEČ ...|31. 7. 2019
Člana dua 2B o svojem delu

Sredin večer je spet prinesel najnovejšo sodobno glasbo in gosta v studiu. O svojem delu, uspehih in načrtih sta govorila člana dua 2B, ki sta na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado za najbolj obetavnega avtorja in izvajalca.

Člana dua 2B o svojem delu

Sredin večer je spet prinesel najnovejšo sodobno glasbo in gosta v studiu. O svojem delu, uspehih in načrtih sta govorila člana dua 2B, ki sta na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado za najbolj obetavnega avtorja in izvajalca.

glasbapogovor

A štekaš?

Člana dua 2B o svojem delu
Sredin večer je spet prinesel najnovejšo sodobno glasbo in gosta v studiu. O svojem delu, uspehih in načrtih sta govorila člana dua 2B, ki sta na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado za najbolj obetavnega avtorja in izvajalca.
VEČ ...|31. 7. 2019
Člana dua 2B o svojem delu
Sredin večer je spet prinesel najnovejšo sodobno glasbo in gosta v studiu. O svojem delu, uspehih in načrtih sta govorila člana dua 2B, ki sta na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado za najbolj obetavnega avtorja in izvajalca.

Jan GerlMarjan Bunič

glasbapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|26. 7. 2019
Varnost v prometu poleti

Inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik z AMZS-ja je nanizal kup vsakdanjih, a ključnih, razlogov za varno vožnjo poleti. Kako ravnamo s klimo, kako jo nastavimo, prilagodimo zunanjim temperaturam, kako je nujno privezovanje, pa prezračevanje vozila pred začetkom vožnje, posebej, če je bilo vozilo dlje časa na soncu in nenazadnje, kako je z obutvijo.

Varnost v prometu poleti

Inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik z AMZS-ja je nanizal kup vsakdanjih, a ključnih, razlogov za varno vožnjo poleti. Kako ravnamo s klimo, kako jo nastavimo, prilagodimo zunanjim temperaturam, kako je nujno privezovanje, pa prezračevanje vozila pred začetkom vožnje, posebej, če je bilo vozilo dlje časa na soncu in nenazadnje, kako je z obutvijo.

Varno na vrhdružbaizobraževanjekulturasvetovanjevzgoja

Svetovalnica

Varnost v prometu poleti
Inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik z AMZS-ja je nanizal kup vsakdanjih, a ključnih, razlogov za varno vožnjo poleti. Kako ravnamo s klimo, kako jo nastavimo, prilagodimo zunanjim temperaturam, kako je nujno privezovanje, pa prezračevanje vozila pred začetkom vožnje, posebej, če je bilo vozilo dlje časa na soncu in nenazadnje, kako je z obutvijo.
VEČ ...|26. 7. 2019
Varnost v prometu poleti
Inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik z AMZS-ja je nanizal kup vsakdanjih, a ključnih, razlogov za varno vožnjo poleti. Kako ravnamo s klimo, kako jo nastavimo, prilagodimo zunanjim temperaturam, kako je nujno privezovanje, pa prezračevanje vozila pred začetkom vožnje, posebej, če je bilo vozilo dlje časa na soncu in nenazadnje, kako je z obutvijo.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbaizobraževanjekulturasvetovanjevzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 7. 2019
Začenja se Sonc festival

Začenja se Sonc festival, mednarodni festival komorne glasbe, ki ga je leta 2016 ustanovila mlada violinistka Tanja Sonc. Ob mnogih obveznostih v tujini je festival izpolnitev želje po ustvarjanju komorne glasbe na visokem nivoju v svojem domačem okolju, hkrati pa želi gostujočim tujim glasbenikom pokazati lepote svoje domovine.

Začenja se Sonc festival

Začenja se Sonc festival, mednarodni festival komorne glasbe, ki ga je leta 2016 ustanovila mlada violinistka Tanja Sonc. Ob mnogih obveznostih v tujini je festival izpolnitev želje po ustvarjanju komorne glasbe na visokem nivoju v svojem domačem okolju, hkrati pa želi gostujočim tujim glasbenikom pokazati lepote svoje domovine.

festivalglasbakomornaSonc

Kulturni utrinki

Začenja se Sonc festival
Začenja se Sonc festival, mednarodni festival komorne glasbe, ki ga je leta 2016 ustanovila mlada violinistka Tanja Sonc. Ob mnogih obveznostih v tujini je festival izpolnitev želje po ustvarjanju komorne glasbe na visokem nivoju v svojem domačem okolju, hkrati pa želi gostujočim tujim glasbenikom pokazati lepote svoje domovine.
VEČ ...|25. 7. 2019
Začenja se Sonc festival
Začenja se Sonc festival, mednarodni festival komorne glasbe, ki ga je leta 2016 ustanovila mlada violinistka Tanja Sonc. Ob mnogih obveznostih v tujini je festival izpolnitev želje po ustvarjanju komorne glasbe na visokem nivoju v svojem domačem okolju, hkrati pa želi gostujočim tujim glasbenikom pokazati lepote svoje domovine.

Marjan Bunič

festivalglasbakomornaSonc

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 7. 2019
Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

komentar

Komentar Domovina.je

Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!
Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.
VEČ ...|22. 7. 2019
Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!
Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Rajko Podgoršek

komentar

A štekaš?

VEČ ...|10. 7. 2019
Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?

Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;

Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?

Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;

mladiglasbanovostiMMS 2019

A štekaš?

Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?
Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;
VEČ ...|10. 7. 2019
Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?
Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbanovostiMMS 2019

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 6. 2019
Violinistka Tanja Sonc o Sonc festivalu

Sonc Festival je mednarodni festival komorne glasbe v Sloveniji, ki ga je leta 2016 ustanovila mlada violinistka Tanja Sonc.Letos bo potekal od 25. do 30. julija v Trebnjem, Radečah in Piranu!

Violinistka Tanja Sonc o Sonc festivalu

Sonc Festival je mednarodni festival komorne glasbe v Sloveniji, ki ga je leta 2016 ustanovila mlada violinistka Tanja Sonc.Letos bo potekal od 25. do 30. julija v Trebnjem, Radečah in Piranu!

Tanja SoncSonc festival

Kulturni utrinki

Violinistka Tanja Sonc o Sonc festivalu
Sonc Festival je mednarodni festival komorne glasbe v Sloveniji, ki ga je leta 2016 ustanovila mlada violinistka Tanja Sonc.Letos bo potekal od 25. do 30. julija v Trebnjem, Radečah in Piranu!
VEČ ...|27. 6. 2019
Violinistka Tanja Sonc o Sonc festivalu
Sonc Festival je mednarodni festival komorne glasbe v Sloveniji, ki ga je leta 2016 ustanovila mlada violinistka Tanja Sonc.Letos bo potekal od 25. do 30. julija v Trebnjem, Radečah in Piranu!

Jože Bartolj

Tanja SoncSonc festival

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|18. 6. 2019
Zaščita oči pred soncem

V Svetovalnici smo se tokrat pogovarjali o pomenu zaščite oči pred soncem. Sončna očala še zdaleč niso samo modni dodatek, ampak imajo pomembno zaščitno vlogo. V našem studiu je bila gostja Anja Sever.

Zaščita oči pred soncem

V Svetovalnici smo se tokrat pogovarjali o pomenu zaščite oči pred soncem. Sončna očala še zdaleč niso samo modni dodatek, ampak imajo pomembno zaščitno vlogo. V našem studiu je bila gostja Anja Sever.

svetovanje

Svetovalnica

Zaščita oči pred soncem
V Svetovalnici smo se tokrat pogovarjali o pomenu zaščite oči pred soncem. Sončna očala še zdaleč niso samo modni dodatek, ampak imajo pomembno zaščitno vlogo. V našem studiu je bila gostja Anja Sever.
VEČ ...|18. 6. 2019
Zaščita oči pred soncem
V Svetovalnici smo se tokrat pogovarjali o pomenu zaščite oči pred soncem. Sončna očala še zdaleč niso samo modni dodatek, ampak imajo pomembno zaščitno vlogo. V našem studiu je bila gostja Anja Sever.

Tanja Dominko

svetovanje

Petkov večer

VEČ ...|3. 5. 2019
MarijaFest, Evrosong in MMS

Bližajo se trije glasbeni festivali. Jubilejni 15. MarijaFest vabi na Ptujsko Goro in spet prinaša nove Marijine pesmi. Sredi maja bomo spremljali Evrosong in držali pesti za Zalo in Gašperja. Znanih pa je tudi 14 izvajalcev na letošnjem festivali Melodije morja in sonca v Portorožu.

MarijaFest, Evrosong in MMS

Bližajo se trije glasbeni festivali. Jubilejni 15. MarijaFest vabi na Ptujsko Goro in spet prinaša nove Marijine pesmi. Sredi maja bomo spremljali Evrosong in držali pesti za Zalo in Gašperja. Znanih pa je tudi 14 izvajalcev na letošnjem festivali Melodije morja in sonca v Portorožu.

glasbafestivali

Petkov večer

MarijaFest, Evrosong in MMS
Bližajo se trije glasbeni festivali. Jubilejni 15. MarijaFest vabi na Ptujsko Goro in spet prinaša nove Marijine pesmi. Sredi maja bomo spremljali Evrosong in držali pesti za Zalo in Gašperja. Znanih pa je tudi 14 izvajalcev na letošnjem festivali Melodije morja in sonca v Portorožu.
VEČ ...|3. 5. 2019
MarijaFest, Evrosong in MMS
Bližajo se trije glasbeni festivali. Jubilejni 15. MarijaFest vabi na Ptujsko Goro in spet prinaša nove Marijine pesmi. Sredi maja bomo spremljali Evrosong in držali pesti za Zalo in Gašperja. Znanih pa je tudi 14 izvajalcev na letošnjem festivali Melodije morja in sonca v Portorožu.

Marjan Bunič

glasbafestivali

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 4. 2019
Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS

S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS

S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

kulturaglasbajazzfestival MMS

Kulturni utrinki

Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS
S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.
VEČ ...|29. 4. 2019
Mednarodni dan jazza, Viteza pesniškega turnirja, MMS
S koncertoma v Idriji in Tolminu se je v petek začel koncertni cikel, s katerim se ustanova Imago Sloveniae že tretje leto zapored pridružuje obeleževanju mednarodnega dneva jazza v Sloveniji. Viteza Pesniškega turnirja 2019 sta postala Nina Kremžar in Denis Škofič. Znane so skladbe, ki bodo 6. julija v Amfiteatru Avditorija Portorož tekmovale na 39. festivalu Melodije morja in sonca.

Marjan Bunič

kulturaglasbajazzfestival MMS

Moja zgodba

VEČ ...|28. 4. 2019
Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek

Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!

Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek

Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!

Mimi MalenšekAlenka Puhar

Moja zgodba

Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!
VEČ ...|28. 4. 2019
Publicistka Alenka Puhar o Mimi Malenšek
Kulturno društvo Tabor Podbrezje je izdalo knjigo Alenke Puhar V vročem soncu vonj pelina, ki je nastala ob 100 obletnici rojstva pisateljice Mimi Malenšek. Knjigo in drobce iz njenega življenja smo predstavili skupaj z avtorico monografije Alenko Puhar!

Jože Bartolj

Mimi MalenšekAlenka Puhar

Radijski misijon 2019

VEČ ...|9. 4. 2019
Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

Klaretinec p. Branko Cestnik meni, da je prav potreba po ohranjanju lepe fasade na račun notranje snage botrovala prikrivanju spolnih zlorab v Cerkvi, o katerih je nedvomno treba govoriti. Po eni strani ne bo šlo brez dramatičnih potez, brez ostrih besed, brez spopada različnih pogledov in pristopov; po drugi pa moramo varovati edinost Cerkve. Pred nami ni zgolj bitka za odpravo spolnih zlorab v duhovniških vrstah, pred nami je velika bitka zoper duha nečistosti, ki se zdi, da je zapopadel vso zahodno civilizacijo. To je duhovna bitka, v katero smo poklicani vsi. A če rečemo, da ni možno upati na sonce oziroma na ozdravitev Cerkve, nismo resnično verni, nismo Kristusovi.

Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?

Klaretinec p. Branko Cestnik meni, da je prav potreba po ohranjanju lepe fasade na račun notranje snage botrovala prikrivanju spolnih zlorab v Cerkvi, o katerih je nedvomno treba govoriti. Po eni strani ne bo šlo brez dramatičnih potez, brez ostrih besed, brez spopada različnih pogledov in pristopov; po drugi pa moramo varovati edinost Cerkve. Pred nami ni zgolj bitka za odpravo spolnih zlorab v duhovniških vrstah, pred nami je velika bitka zoper duha nečistosti, ki se zdi, da je zapopadel vso zahodno civilizacijo. To je duhovna bitka, v katero smo poklicani vsi. A če rečemo, da ni možno upati na sonce oziroma na ozdravitev Cerkve, nismo resnično verni, nismo Kristusovi.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?
Klaretinec p. Branko Cestnik meni, da je prav potreba po ohranjanju lepe fasade na račun notranje snage botrovala prikrivanju spolnih zlorab v Cerkvi, o katerih je nedvomno treba govoriti. Po eni strani ne bo šlo brez dramatičnih potez, brez ostrih besed, brez spopada različnih pogledov in pristopov; po drugi pa moramo varovati edinost Cerkve. Pred nami ni zgolj bitka za odpravo spolnih zlorab v duhovniških vrstah, pred nami je velika bitka zoper duha nečistosti, ki se zdi, da je zapopadel vso zahodno civilizacijo. To je duhovna bitka, v katero smo poklicani vsi. A če rečemo, da ni možno upati na sonce oziroma na ozdravitev Cerkve, nismo resnično verni, nismo Kristusovi.
VEČ ...|9. 4. 2019
Kako naj oznanjam veselje, ko pa je toliko škandalov?
Klaretinec p. Branko Cestnik meni, da je prav potreba po ohranjanju lepe fasade na račun notranje snage botrovala prikrivanju spolnih zlorab v Cerkvi, o katerih je nedvomno treba govoriti. Po eni strani ne bo šlo brez dramatičnih potez, brez ostrih besed, brez spopada različnih pogledov in pristopov; po drugi pa moramo varovati edinost Cerkve. Pred nami ni zgolj bitka za odpravo spolnih zlorab v duhovniških vrstah, pred nami je velika bitka zoper duha nečistosti, ki se zdi, da je zapopadel vso zahodno civilizacijo. To je duhovna bitka, v katero smo poklicani vsi. A če rečemo, da ni možno upati na sonce oziroma na ozdravitev Cerkve, nismo resnično verni, nismo Kristusovi.

p. Branko Cestnik

Radijski misijon 2019

Od slike do besede

VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Od klinopisa do Teodore

Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

kulturapogovorizobraževanje

Od slike do besede

Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Mateja Subotičanec

kulturapogovorizobraževanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 2. 2019
O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek

V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek

V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

Plečnikov NUKSlovenska Matica 155 letMimi MalenšekV vročem soncu vonj pelina

Kulturni utrinki

O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek
V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.
VEČ ...|4. 2. 2019
O razstavi Plečnikov NUK - Slovenska Matica obeležuje 155 letnico - Monografija o Mimi Malenšek
V Plečnikovi hiši je na ogled razstava Plečnikov NUK. Osvetljuje okoliščine nastanka nacionalne knjižnice in dolgoletna prizadevanja za njeno gradnjo ter predstavila prva leta njenega obstoja, ki so bila v znamenju vojne in tragične nesreče - strmoglavljenja nemškega letala na Veliko čitalnico in njeno popolno uničenje.Slovenska matica, druga najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji obeležuje 155. obletnico. Osrednji dogodek se odvija danes 4. februarja v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani.Ob 100 letnici rojstva slovenske pisateljice Mimi Malenšek in 170 letnici smrti Pesnika Prešerna, bo ob kulturnem prazniku pri KD Tabor Podbrezje izšla monografija Mimi Malenšek - V VROČEM SONCU VONJ PELINA avtorice Alenke Puhar. Prireditev s predstavitvijo bo v sredo, 6. februarja ob 18h v Kulturnem domu v Podbrezjah.

Jože Bartolj

Plečnikov NUKSlovenska Matica 155 letMimi MalenšekV vročem soncu vonj pelina

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|31. 1. 2019
189. oddaja

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

189. oddaja

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

189. oddaja
V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...
VEČ ...|31. 1. 2019
189. oddaja
V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2019
Zgodovinar Stane Granda kritično do govora Dejana Židana v Dražgošah

Ob 77. obletnici dražgoške bitke se je včeraj v Dražgošah zbralo večje število ljudi, ki jih je tokrat nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan. Ob poklonu vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem, je Židan opozoril, da sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Kritično se je na Židanov govor za naš radio odzval zgodovinar dr. Stane Granda.

Zgodovinar Stane Granda kritično do govora Dejana Židana v Dražgošah

Ob 77. obletnici dražgoške bitke se je včeraj v Dražgošah zbralo večje število ljudi, ki jih je tokrat nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan. Ob poklonu vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem, je Židan opozoril, da sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Kritično se je na Židanov govor za naš radio odzval zgodovinar dr. Stane Granda.

duhovnostdružbainfopolitikadražgoše

Informativni prispevki

Zgodovinar Stane Granda kritično do govora Dejana Židana v Dražgošah
Ob 77. obletnici dražgoške bitke se je včeraj v Dražgošah zbralo večje število ljudi, ki jih je tokrat nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan. Ob poklonu vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem, je Židan opozoril, da sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Kritično se je na Židanov govor za naš radio odzval zgodovinar dr. Stane Granda.
VEČ ...|14. 1. 2019
Zgodovinar Stane Granda kritično do govora Dejana Židana v Dražgošah
Ob 77. obletnici dražgoške bitke se je včeraj v Dražgošah zbralo večje število ljudi, ki jih je tokrat nagovoril predsednik državnega zbora Dejan Židan. Ob poklonu vsem, ki so prispevali, da danes kot narod zmagovalcev živimo pod svobodnim soncem, je Židan opozoril, da sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Kritično se je na Židanov govor za naš radio odzval zgodovinar dr. Stane Granda.

Alen Salihović

duhovnostdružbainfopolitikadražgoše

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Informativni prispevki

Vina Ferjančič
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.
VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Nataša Ličen

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Komentar tedna

VEČ ...|30. 11. 2018
Spopad resnic ali Nič ni novega pod soncem.

Če je tako zapisal Pridigar pred več kot dvatisoč leti, kaj lahko napišemo ob rob našim štiriindvajsetim, bi se lahko vprašali. Slovenskemu medijskemu prostoru smo nedvomno dali neko novo dimenzijo, pa ne zgolj z verskega stališča, vsa leta se trudimo graditi odnos in ne zgolj posredovati, vstopati v dialog in ne zgolj komentirati in podučevati.

Spopad resnic ali Nič ni novega pod soncem.

Če je tako zapisal Pridigar pred več kot dvatisoč leti, kaj lahko napišemo ob rob našim štiriindvajsetim, bi se lahko vprašali. Slovenskemu medijskemu prostoru smo nedvomno dali neko novo dimenzijo, pa ne zgolj z verskega stališča, vsa leta se trudimo graditi odnos in ne zgolj posredovati, vstopati v dialog in ne zgolj komentirati in podučevati.

družbakomentar

Komentar tedna

Spopad resnic ali Nič ni novega pod soncem.
Če je tako zapisal Pridigar pred več kot dvatisoč leti, kaj lahko napišemo ob rob našim štiriindvajsetim, bi se lahko vprašali. Slovenskemu medijskemu prostoru smo nedvomno dali neko novo dimenzijo, pa ne zgolj z verskega stališča, vsa leta se trudimo graditi odnos in ne zgolj posredovati, vstopati v dialog in ne zgolj komentirati in podučevati.
VEČ ...|30. 11. 2018
Spopad resnic ali Nič ni novega pod soncem.
Če je tako zapisal Pridigar pred več kot dvatisoč leti, kaj lahko napišemo ob rob našim štiriindvajsetim, bi se lahko vprašali. Slovenskemu medijskemu prostoru smo nedvomno dali neko novo dimenzijo, pa ne zgolj z verskega stališča, vsa leta se trudimo graditi odnos in ne zgolj posredovati, vstopati v dialog in ne zgolj komentirati in podučevati.

Tadej Sadar

družbakomentar

O klasiki drugače

VEČ ...|2. 9. 2018
Sonce v 2. klavirskem koncertu Johannesa Brahmsa.

V zadnjem nadaljevanju predstavitve klavirja v klasični glasbi smo predstavili in poslušali Drugi klavirski koncert v B - duru Johannesa Brahmsa.

Sonce v 2. klavirskem koncertu Johannesa Brahmsa.

V zadnjem nadaljevanju predstavitve klavirja v klasični glasbi smo predstavili in poslušali Drugi klavirski koncert v B - duru Johannesa Brahmsa.

glasbaizobraževanjekultura

O klasiki drugače

Sonce v 2. klavirskem koncertu Johannesa Brahmsa.
V zadnjem nadaljevanju predstavitve klavirja v klasični glasbi smo predstavili in poslušali Drugi klavirski koncert v B - duru Johannesa Brahmsa.
VEČ ...|2. 9. 2018
Sonce v 2. klavirskem koncertu Johannesa Brahmsa.
V zadnjem nadaljevanju predstavitve klavirja v klasični glasbi smo predstavili in poslušali Drugi klavirski koncert v B - duru Johannesa Brahmsa.

Tadej Sadar

glasbaizobraževanjekultura

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 8. 2018
Janko Ropret, Nicole, Bratje Boštjančič, Charles Aznavour, Paul Anka

V tretji poletni izvedbi oddaje z evergrini ste lahko slišali tudi: Branka Kraner - Moja poletna zgodba (Milan Ferlež – Elza Budau, 3. nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1981)Elivs Presley - Love me tender (41. obletnica smrti)Rocco Granata - Marina (80. obletnica rojstva)V nocojošnji oddaji boste slišali še Janka Ropreta, Nicole, Brate Boštjančič, Charlesa F+ - Tri dečve (prva nagrada občinstva Slovenske popevke 1983)Janko Ropret - Ti si moja Julio Iglesias - Fragile (74-letni španski pevec obležuje 50-letnico glasbenega ustvarjanja, septembra začenja novo svetovno turnejo)Braco Koren - Ko odhajaš (slovenski prevod Iglesiasove De niña a mujer - Od deklice do ženske Doris Dragović - Željo moja (11. mesto na Evrovizij 1986)Bele vrane - Presenečenja (Jureta Robežnika in Dušana Velkaverha, 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada strokovne žirije za najbolje debitante Slovenske popevke 1968)

Janko Ropret, Nicole, Bratje Boštjančič, Charles Aznavour, Paul Anka

V tretji poletni izvedbi oddaje z evergrini ste lahko slišali tudi: Branka Kraner - Moja poletna zgodba (Milan Ferlež – Elza Budau, 3. nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1981)Elivs Presley - Love me tender (41. obletnica smrti)Rocco Granata - Marina (80. obletnica rojstva)V nocojošnji oddaji boste slišali še Janka Ropreta, Nicole, Brate Boštjančič, Charlesa F+ - Tri dečve (prva nagrada občinstva Slovenske popevke 1983)Janko Ropret - Ti si moja Julio Iglesias - Fragile (74-letni španski pevec obležuje 50-letnico glasbenega ustvarjanja, septembra začenja novo svetovno turnejo)Braco Koren - Ko odhajaš (slovenski prevod Iglesiasove De niña a mujer - Od deklice do ženske Doris Dragović - Željo moja (11. mesto na Evrovizij 1986)Bele vrane - Presenečenja (Jureta Robežnika in Dušana Velkaverha, 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada strokovne žirije za najbolje debitante Slovenske popevke 1968)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Janko Ropret, Nicole, Bratje Boštjančič, Charles Aznavour, Paul Anka
V tretji poletni izvedbi oddaje z evergrini ste lahko slišali tudi: Branka Kraner - Moja poletna zgodba (Milan Ferlež – Elza Budau, 3. nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1981)Elivs Presley - Love me tender (41. obletnica smrti)Rocco Granata - Marina (80. obletnica rojstva)V nocojošnji oddaji boste slišali še Janka Ropreta, Nicole, Brate Boštjančič, Charlesa F+ - Tri dečve (prva nagrada občinstva Slovenske popevke 1983)Janko Ropret - Ti si moja Julio Iglesias - Fragile (74-letni španski pevec obležuje 50-letnico glasbenega ustvarjanja, septembra začenja novo svetovno turnejo)Braco Koren - Ko odhajaš (slovenski prevod Iglesiasove De niña a mujer - Od deklice do ženske Doris Dragović - Željo moja (11. mesto na Evrovizij 1986)Bele vrane - Presenečenja (Jureta Robežnika in Dušana Velkaverha, 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada strokovne žirije za najbolje debitante Slovenske popevke 1968)
VEČ ...|16. 8. 2018
Janko Ropret, Nicole, Bratje Boštjančič, Charles Aznavour, Paul Anka
V tretji poletni izvedbi oddaje z evergrini ste lahko slišali tudi: Branka Kraner - Moja poletna zgodba (Milan Ferlež – Elza Budau, 3. nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1981)Elivs Presley - Love me tender (41. obletnica smrti)Rocco Granata - Marina (80. obletnica rojstva)V nocojošnji oddaji boste slišali še Janka Ropreta, Nicole, Brate Boštjančič, Charlesa F+ - Tri dečve (prva nagrada občinstva Slovenske popevke 1983)Janko Ropret - Ti si moja Julio Iglesias - Fragile (74-letni španski pevec obležuje 50-letnico glasbenega ustvarjanja, septembra začenja novo svetovno turnejo)Braco Koren - Ko odhajaš (slovenski prevod Iglesiasove De niña a mujer - Od deklice do ženske Doris Dragović - Željo moja (11. mesto na Evrovizij 1986)Bele vrane - Presenečenja (Jureta Robežnika in Dušana Velkaverha, 1. nagrada občinstva, 1. nagrada strokovne žirije, nagrada strokovne žirije za najbolje debitante Slovenske popevke 1968)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 8. 2018
Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić

Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić

Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić
Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)
VEČ ...|9. 8. 2018
Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić
Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 8. 2018
Berta Ambrož, Petula Clark, Marjana Deržaj, Abba in Bele vrane

Prva poletna izvedba oddaje z zimzeleno glasbo je med drugim prinesla naslednje skladbe:Berta Ambrož - Pesem mi zapoj (Borisa Kovačiča in Gregorja Strniše, opatijski festival 1965)Petula Clark - Sailor (iz leta 1961, leta 1959 sta jo napisala Werner Scharfenberger in Fini Busch in se v izvirniku glasi Seemann (Deine Heimat ist das Meer)Neca Falk in Edvin Fliser - Plavo morje je moj dom (Branko Šömen in Jože Privšek, Melodije morja in sonca 1978)Marjana Deržaj - Moja dlan (Mile Kačič in Jureta Robežnika)Les Poppys- Non non rien na change (to je 17-članska skupina francoskih otrok in mladostnkov, ki je nastala leta 1946)The Pogues - Summer in Siam (irsko-britanska kelstka zaseba The Pogues iz leta 1982, i se bo spet zbrala in se decembra odpravila na manjšo turnejo)Ivanka Kraševec - Zadnji poljub (Elze Budau in Jožeta Privška, ki je izšla leta 1968 na vinilni ploščiMama Cass - Dream a little dream of me (iz leta 1968 skladateljev Fabiana Andrea in Wilburja Schwandta in besedilopisca Gusa Kana, ki jo je prvič posnel Ozzie Nelson februarja 1931)

Berta Ambrož, Petula Clark, Marjana Deržaj, Abba in Bele vrane

Prva poletna izvedba oddaje z zimzeleno glasbo je med drugim prinesla naslednje skladbe:Berta Ambrož - Pesem mi zapoj (Borisa Kovačiča in Gregorja Strniše, opatijski festival 1965)Petula Clark - Sailor (iz leta 1961, leta 1959 sta jo napisala Werner Scharfenberger in Fini Busch in se v izvirniku glasi Seemann (Deine Heimat ist das Meer)Neca Falk in Edvin Fliser - Plavo morje je moj dom (Branko Šömen in Jože Privšek, Melodije morja in sonca 1978)Marjana Deržaj - Moja dlan (Mile Kačič in Jureta Robežnika)Les Poppys- Non non rien na change (to je 17-članska skupina francoskih otrok in mladostnkov, ki je nastala leta 1946)The Pogues - Summer in Siam (irsko-britanska kelstka zaseba The Pogues iz leta 1982, i se bo spet zbrala in se decembra odpravila na manjšo turnejo)Ivanka Kraševec - Zadnji poljub (Elze Budau in Jožeta Privška, ki je izšla leta 1968 na vinilni ploščiMama Cass - Dream a little dream of me (iz leta 1968 skladateljev Fabiana Andrea in Wilburja Schwandta in besedilopisca Gusa Kana, ki jo je prvič posnel Ozzie Nelson februarja 1931)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Berta Ambrož, Petula Clark, Marjana Deržaj, Abba in Bele vrane
Prva poletna izvedba oddaje z zimzeleno glasbo je med drugim prinesla naslednje skladbe:Berta Ambrož - Pesem mi zapoj (Borisa Kovačiča in Gregorja Strniše, opatijski festival 1965)Petula Clark - Sailor (iz leta 1961, leta 1959 sta jo napisala Werner Scharfenberger in Fini Busch in se v izvirniku glasi Seemann (Deine Heimat ist das Meer)Neca Falk in Edvin Fliser - Plavo morje je moj dom (Branko Šömen in Jože Privšek, Melodije morja in sonca 1978)Marjana Deržaj - Moja dlan (Mile Kačič in Jureta Robežnika)Les Poppys- Non non rien na change (to je 17-članska skupina francoskih otrok in mladostnkov, ki je nastala leta 1946)The Pogues - Summer in Siam (irsko-britanska kelstka zaseba The Pogues iz leta 1982, i se bo spet zbrala in se decembra odpravila na manjšo turnejo)Ivanka Kraševec - Zadnji poljub (Elze Budau in Jožeta Privška, ki je izšla leta 1968 na vinilni ploščiMama Cass - Dream a little dream of me (iz leta 1968 skladateljev Fabiana Andrea in Wilburja Schwandta in besedilopisca Gusa Kana, ki jo je prvič posnel Ozzie Nelson februarja 1931)
VEČ ...|2. 8. 2018
Berta Ambrož, Petula Clark, Marjana Deržaj, Abba in Bele vrane
Prva poletna izvedba oddaje z zimzeleno glasbo je med drugim prinesla naslednje skladbe:Berta Ambrož - Pesem mi zapoj (Borisa Kovačiča in Gregorja Strniše, opatijski festival 1965)Petula Clark - Sailor (iz leta 1961, leta 1959 sta jo napisala Werner Scharfenberger in Fini Busch in se v izvirniku glasi Seemann (Deine Heimat ist das Meer)Neca Falk in Edvin Fliser - Plavo morje je moj dom (Branko Šömen in Jože Privšek, Melodije morja in sonca 1978)Marjana Deržaj - Moja dlan (Mile Kačič in Jureta Robežnika)Les Poppys- Non non rien na change (to je 17-članska skupina francoskih otrok in mladostnkov, ki je nastala leta 1946)The Pogues - Summer in Siam (irsko-britanska kelstka zaseba The Pogues iz leta 1982, i se bo spet zbrala in se decembra odpravila na manjšo turnejo)Ivanka Kraševec - Zadnji poljub (Elze Budau in Jožeta Privška, ki je izšla leta 1968 na vinilni ploščiMama Cass - Dream a little dream of me (iz leta 1968 skladateljev Fabiana Andrea in Wilburja Schwandta in besedilopisca Gusa Kana, ki jo je prvič posnel Ozzie Nelson februarja 1931)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|26. 7. 2018
Ljupka Dimitrovska, Paul Anka, Gabi Novak, Julio Iglesias

Četrtkovo oddajo z zimzeleno glasbo smo začeli s pesmijo iz Slovenske popevke 1972, Ljubljanski zvon je takrat zapela Ljupka Dimitrovska (25. julija je minilo 72 let od pevkinega rojstva). Paul Anka (30. julija bo obeležil 77. rojstni dan) je zapel Diana, s festivala Melodije morja in sonca 1979 smo slišali New Swing Quartet in Srečno pot mornarji, z Albertove vinilne plošče pa se je zaslišala You Are The Sunshine Of My Life. Gabi Novak smo prisluhnili v nepozabni Duga je duga noč, Pepel in kri pa so nam zapeli Pesem morske deklice (Dušan Velkaverh je na Melodijah morja in sonca zanjo prejel nagrado za besedilo). Bobby Hebb (rodil se je 26. julija 1941) je zapel Sunny, Cilff Richard pa Es Könnte Schon Morgen Sein (The Minute Youre Gone). Pred jutrišnjim popolnim mrkom sta nas na Luno popeljala Frank Sinatra in Irena Kohont, slišali pa smo še pesem Aranjuez, la tua voce, ki jo je napisal Paolo Dossena in jo je prva posnela Dalida. To je bilo leta 1967.

Ljupka Dimitrovska, Paul Anka, Gabi Novak, Julio Iglesias

Četrtkovo oddajo z zimzeleno glasbo smo začeli s pesmijo iz Slovenske popevke 1972, Ljubljanski zvon je takrat zapela Ljupka Dimitrovska (25. julija je minilo 72 let od pevkinega rojstva). Paul Anka (30. julija bo obeležil 77. rojstni dan) je zapel Diana, s festivala Melodije morja in sonca 1979 smo slišali New Swing Quartet in Srečno pot mornarji, z Albertove vinilne plošče pa se je zaslišala You Are The Sunshine Of My Life. Gabi Novak smo prisluhnili v nepozabni Duga je duga noč, Pepel in kri pa so nam zapeli Pesem morske deklice (Dušan Velkaverh je na Melodijah morja in sonca zanjo prejel nagrado za besedilo). Bobby Hebb (rodil se je 26. julija 1941) je zapel Sunny, Cilff Richard pa Es Könnte Schon Morgen Sein (The Minute Youre Gone). Pred jutrišnjim popolnim mrkom sta nas na Luno popeljala Frank Sinatra in Irena Kohont, slišali pa smo še pesem Aranjuez, la tua voce, ki jo je napisal Paolo Dossena in jo je prva posnela Dalida. To je bilo leta 1967.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Ljupka Dimitrovska, Paul Anka, Gabi Novak, Julio Iglesias
Četrtkovo oddajo z zimzeleno glasbo smo začeli s pesmijo iz Slovenske popevke 1972, Ljubljanski zvon je takrat zapela Ljupka Dimitrovska (25. julija je minilo 72 let od pevkinega rojstva). Paul Anka (30. julija bo obeležil 77. rojstni dan) je zapel Diana, s festivala Melodije morja in sonca 1979 smo slišali New Swing Quartet in Srečno pot mornarji, z Albertove vinilne plošče pa se je zaslišala You Are The Sunshine Of My Life. Gabi Novak smo prisluhnili v nepozabni Duga je duga noč, Pepel in kri pa so nam zapeli Pesem morske deklice (Dušan Velkaverh je na Melodijah morja in sonca zanjo prejel nagrado za besedilo). Bobby Hebb (rodil se je 26. julija 1941) je zapel Sunny, Cilff Richard pa Es Könnte Schon Morgen Sein (The Minute Youre Gone). Pred jutrišnjim popolnim mrkom sta nas na Luno popeljala Frank Sinatra in Irena Kohont, slišali pa smo še pesem Aranjuez, la tua voce, ki jo je napisal Paolo Dossena in jo je prva posnela Dalida. To je bilo leta 1967.
VEČ ...|26. 7. 2018
Ljupka Dimitrovska, Paul Anka, Gabi Novak, Julio Iglesias
Četrtkovo oddajo z zimzeleno glasbo smo začeli s pesmijo iz Slovenske popevke 1972, Ljubljanski zvon je takrat zapela Ljupka Dimitrovska (25. julija je minilo 72 let od pevkinega rojstva). Paul Anka (30. julija bo obeležil 77. rojstni dan) je zapel Diana, s festivala Melodije morja in sonca 1979 smo slišali New Swing Quartet in Srečno pot mornarji, z Albertove vinilne plošče pa se je zaslišala You Are The Sunshine Of My Life. Gabi Novak smo prisluhnili v nepozabni Duga je duga noč, Pepel in kri pa so nam zapeli Pesem morske deklice (Dušan Velkaverh je na Melodijah morja in sonca zanjo prejel nagrado za besedilo). Bobby Hebb (rodil se je 26. julija 1941) je zapel Sunny, Cilff Richard pa Es Könnte Schon Morgen Sein (The Minute Youre Gone). Pred jutrišnjim popolnim mrkom sta nas na Luno popeljala Frank Sinatra in Irena Kohont, slišali pa smo še pesem Aranjuez, la tua voce, ki jo je napisal Paolo Dossena in jo je prva posnela Dalida. To je bilo leta 1967.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

A štekaš?

VEČ ...|25. 7. 2018
Poletje in asociacije povezane z njim

Tudi glasba je bila v znamenju asociacij na poletje. Pesmi, ki govorijo o poletju, počitnicah, soncu, morju in valovih... Vabljeni k poslušanju.

Poletje in asociacije povezane z njim

Tudi glasba je bila v znamenju asociacij na poletje. Pesmi, ki govorijo o poletju, počitnicah, soncu, morju in valovih... Vabljeni k poslušanju.

glasbamladipoletje

A štekaš?

Poletje in asociacije povezane z njim
Tudi glasba je bila v znamenju asociacij na poletje. Pesmi, ki govorijo o poletju, počitnicah, soncu, morju in valovih... Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|25. 7. 2018
Poletje in asociacije povezane z njim
Tudi glasba je bila v znamenju asociacij na poletje. Pesmi, ki govorijo o poletju, počitnicah, soncu, morju in valovih... Vabljeni k poslušanju.

Jure SešekJan Gerl

glasbamladipoletje

V ritmu popularne glasbe

VEČ ...|19. 7. 2018
Melodije morja in sonca 2018

Melodije morja in sonca 2018

glasba

V ritmu popularne glasbe

Melodije morja in sonca 2018
VEČ ...|19. 7. 2018
Melodije morja in sonca 2018

Ivan Hudnik

glasba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|19. 7. 2018
Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler

Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975

Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler

Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler
Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975
VEČ ...|19. 7. 2018
Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler
Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975

Matjaž Merljak

glasbaspomin

A štekaš?

VEČ ...|18. 7. 2018
Melodije morja in sonca 2018

Predstavljene skladbe: Lea Sirk - Moj profil; Proteus – Odklop; Manca Špik – Kjer pomol poljubi morje; Steffy – Pa sem šla; MILA – Jaz bi šla naprej; Kacey Musgraves - High Horse; Lauren Daigle - You Say; James Arthur - You Deserve Better; Lenny Kravitz – Low; Cam - Road To Happiness; Alessia Cara - A Little More; Jessie Ware – Sam;

Melodije morja in sonca 2018

Predstavljene skladbe: Lea Sirk - Moj profil; Proteus – Odklop; Manca Špik – Kjer pomol poljubi morje; Steffy – Pa sem šla; MILA – Jaz bi šla naprej; Kacey Musgraves - High Horse; Lauren Daigle - You Say; James Arthur - You Deserve Better; Lenny Kravitz – Low; Cam - Road To Happiness; Alessia Cara - A Little More; Jessie Ware – Sam;

mladiglasba

A štekaš?

Melodije morja in sonca 2018
Predstavljene skladbe: Lea Sirk - Moj profil; Proteus – Odklop; Manca Špik – Kjer pomol poljubi morje; Steffy – Pa sem šla; MILA – Jaz bi šla naprej; Kacey Musgraves - High Horse; Lauren Daigle - You Say; James Arthur - You Deserve Better; Lenny Kravitz – Low; Cam - Road To Happiness; Alessia Cara - A Little More; Jessie Ware – Sam;
VEČ ...|18. 7. 2018
Melodije morja in sonca 2018
Predstavljene skladbe: Lea Sirk - Moj profil; Proteus – Odklop; Manca Špik – Kjer pomol poljubi morje; Steffy – Pa sem šla; MILA – Jaz bi šla naprej; Kacey Musgraves - High Horse; Lauren Daigle - You Say; James Arthur - You Deserve Better; Lenny Kravitz – Low; Cam - Road To Happiness; Alessia Cara - A Little More; Jessie Ware – Sam;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasba

Petkov večer

VEČ ...|13. 7. 2018
Zgodovina festivala Melodije morja in sonca

Na predvečer enega redkih slovenskih glasbenih festivalov smo pokukali v njegovo zgodovino in bogato glasbeno zapuščino. Melodije morja in sonca so v sedemintridesetih letih sicer dvignile veliko prahu, a za seboj pustile tudi mnogo glasbenih uspešnic.

Zgodovina festivala Melodije morja in sonca

Na predvečer enega redkih slovenskih glasbenih festivalov smo pokukali v njegovo zgodovino in bogato glasbeno zapuščino. Melodije morja in sonca so v sedemintridesetih letih sicer dvignile veliko prahu, a za seboj pustile tudi mnogo glasbenih uspešnic.

glasbaspominzabava

Petkov večer

Zgodovina festivala Melodije morja in sonca
Na predvečer enega redkih slovenskih glasbenih festivalov smo pokukali v njegovo zgodovino in bogato glasbeno zapuščino. Melodije morja in sonca so v sedemintridesetih letih sicer dvignile veliko prahu, a za seboj pustile tudi mnogo glasbenih uspešnic.
VEČ ...|13. 7. 2018
Zgodovina festivala Melodije morja in sonca
Na predvečer enega redkih slovenskih glasbenih festivalov smo pokukali v njegovo zgodovino in bogato glasbeno zapuščino. Melodije morja in sonca so v sedemintridesetih letih sicer dvignile veliko prahu, a za seboj pustile tudi mnogo glasbenih uspešnic.

Marjan Bunič

glasbaspominzabava

Naš pogled

VEČ ...|10. 7. 2018
Muhasto poletje

Letošnje poletje je čudno. Kar naprej kaplja, pa nobene prave vročine. Osebno mi tak tip vremena, ustreza. Nekaj sonca, nekaj dežja, kar je za kmete in tiste, ki se še ukvarjajo z zemljo ugodno. O suši letos še nismo govorili. Žal pa so vmes tudi neurja s točo in hudourniki. In tukaj se lahko vprašamo, kaj bi nam bolj ustrezalo, nekaj vročine ali luknje v strehi, ki jo je povzročila toča? Tako je svoje razmišljanje začel Jože Bartolj.

Muhasto poletje

Letošnje poletje je čudno. Kar naprej kaplja, pa nobene prave vročine. Osebno mi tak tip vremena, ustreza. Nekaj sonca, nekaj dežja, kar je za kmete in tiste, ki se še ukvarjajo z zemljo ugodno. O suši letos še nismo govorili. Žal pa so vmes tudi neurja s točo in hudourniki. In tukaj se lahko vprašamo, kaj bi nam bolj ustrezalo, nekaj vročine ali luknje v strehi, ki jo je povzročila toča? Tako je svoje razmišljanje začel Jože Bartolj.

komentar

Naš pogled

Muhasto poletje
Letošnje poletje je čudno. Kar naprej kaplja, pa nobene prave vročine. Osebno mi tak tip vremena, ustreza. Nekaj sonca, nekaj dežja, kar je za kmete in tiste, ki se še ukvarjajo z zemljo ugodno. O suši letos še nismo govorili. Žal pa so vmes tudi neurja s točo in hudourniki. In tukaj se lahko vprašamo, kaj bi nam bolj ustrezalo, nekaj vročine ali luknje v strehi, ki jo je povzročila toča? Tako je svoje razmišljanje začel Jože Bartolj.
VEČ ...|10. 7. 2018
Muhasto poletje
Letošnje poletje je čudno. Kar naprej kaplja, pa nobene prave vročine. Osebno mi tak tip vremena, ustreza. Nekaj sonca, nekaj dežja, kar je za kmete in tiste, ki se še ukvarjajo z zemljo ugodno. O suši letos še nismo govorili. Žal pa so vmes tudi neurja s točo in hudourniki. In tukaj se lahko vprašamo, kaj bi nam bolj ustrezalo, nekaj vročine ali luknje v strehi, ki jo je povzročila toča? Tako je svoje razmišljanje začel Jože Bartolj.

Jože Bartolj

komentar

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 6. 2018
Orietta Berti, Peter Alexander, Lidija Kodrič in Mireille Mathieu

Na zadnji junijski četrtkov večer smo vrteli:Jožica Svete - Sonce sije na Portorož (Slovenska popevka 1964)Roy Black + Anita ‎– Schön Ist Es Auf Der Welt Zu Sein Status Quo - Marguerita TimeMireille Mathieu ‎– Pour Deux Coeurs Qui SaimentLidija Kodrič (74. rojstni dan) - Dan za naju dvaPeter Alexander ‎– O Sole MioAnsambel Dalmacija - ČiribiribelaOto Pestner - Moje tvoje ulice (MMS 1978)Majda Sepet - Ribič, ribič me je ujel (MMS 1978)Predrag Gojković - Prodavačica ljubičica (La violetera)

Orietta Berti, Peter Alexander, Lidija Kodrič in Mireille Mathieu

Na zadnji junijski četrtkov večer smo vrteli:Jožica Svete - Sonce sije na Portorož (Slovenska popevka 1964)Roy Black + Anita ‎– Schön Ist Es Auf Der Welt Zu Sein Status Quo - Marguerita TimeMireille Mathieu ‎– Pour Deux Coeurs Qui SaimentLidija Kodrič (74. rojstni dan) - Dan za naju dvaPeter Alexander ‎– O Sole MioAnsambel Dalmacija - ČiribiribelaOto Pestner - Moje tvoje ulice (MMS 1978)Majda Sepet - Ribič, ribič me je ujel (MMS 1978)Predrag Gojković - Prodavačica ljubičica (La violetera)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Orietta Berti, Peter Alexander, Lidija Kodrič in Mireille Mathieu
Na zadnji junijski četrtkov večer smo vrteli:Jožica Svete - Sonce sije na Portorož (Slovenska popevka 1964)Roy Black + Anita ‎– Schön Ist Es Auf Der Welt Zu Sein Status Quo - Marguerita TimeMireille Mathieu ‎– Pour Deux Coeurs Qui SaimentLidija Kodrič (74. rojstni dan) - Dan za naju dvaPeter Alexander ‎– O Sole MioAnsambel Dalmacija - ČiribiribelaOto Pestner - Moje tvoje ulice (MMS 1978)Majda Sepet - Ribič, ribič me je ujel (MMS 1978)Predrag Gojković - Prodavačica ljubičica (La violetera)
VEČ ...|28. 6. 2018
Orietta Berti, Peter Alexander, Lidija Kodrič in Mireille Mathieu
Na zadnji junijski četrtkov večer smo vrteli:Jožica Svete - Sonce sije na Portorož (Slovenska popevka 1964)Roy Black + Anita ‎– Schön Ist Es Auf Der Welt Zu Sein Status Quo - Marguerita TimeMireille Mathieu ‎– Pour Deux Coeurs Qui SaimentLidija Kodrič (74. rojstni dan) - Dan za naju dvaPeter Alexander ‎– O Sole MioAnsambel Dalmacija - ČiribiribelaOto Pestner - Moje tvoje ulice (MMS 1978)Majda Sepet - Ribič, ribič me je ujel (MMS 1978)Predrag Gojković - Prodavačica ljubičica (La violetera)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|21. 6. 2018
Paul McCartney, Moni Kovačič, Chet Atkins, Andrea Jürgens, Connie Francis in Tereza Kesovija.

Nekaj naslovov iz tokratne oddaje: Marjana Deržaj, Ljubljanski Jazz Ansambel ‎– Poletna noč; Andrea Jürgens ‎– ...Und Dabei Liebe Ich Euch Beide; Moni Kovačič (58. rojstni dan) - Nasmeh poletnih dni (zmagovalka prvega festivala Melodije morja in sonca 1978)Paul McCartney (76. rojstni dan) - Ebony and IvoryIva Zanicchi E Il Piccolo Coro DellAntoniano Diretto Da Mariele Ventre ‎– Mamma Tutto (Maman Bonheur) Aleksander Mežek - KrilaElda Viler - Namesto uspavankeMatia Bazar - Solo tuTereza Kesovija ‎– Na StradunuChet Atkins (17. obletnica smrti) - Yakety axeTatjana Gros - Dioklecijan (Split 1968)

Paul McCartney, Moni Kovačič, Chet Atkins, Andrea Jürgens, Connie Francis in Tereza Kesovija.

Nekaj naslovov iz tokratne oddaje: Marjana Deržaj, Ljubljanski Jazz Ansambel ‎– Poletna noč; Andrea Jürgens ‎– ...Und Dabei Liebe Ich Euch Beide; Moni Kovačič (58. rojstni dan) - Nasmeh poletnih dni (zmagovalka prvega festivala Melodije morja in sonca 1978)Paul McCartney (76. rojstni dan) - Ebony and IvoryIva Zanicchi E Il Piccolo Coro DellAntoniano Diretto Da Mariele Ventre ‎– Mamma Tutto (Maman Bonheur) Aleksander Mežek - KrilaElda Viler - Namesto uspavankeMatia Bazar - Solo tuTereza Kesovija ‎– Na StradunuChet Atkins (17. obletnica smrti) - Yakety axeTatjana Gros - Dioklecijan (Split 1968)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Paul McCartney, Moni Kovačič, Chet Atkins, Andrea Jürgens, Connie Francis in Tereza Kesovija.
Nekaj naslovov iz tokratne oddaje: Marjana Deržaj, Ljubljanski Jazz Ansambel ‎– Poletna noč; Andrea Jürgens ‎– ...Und Dabei Liebe Ich Euch Beide; Moni Kovačič (58. rojstni dan) - Nasmeh poletnih dni (zmagovalka prvega festivala Melodije morja in sonca 1978)Paul McCartney (76. rojstni dan) - Ebony and IvoryIva Zanicchi E Il Piccolo Coro DellAntoniano Diretto Da Mariele Ventre ‎– Mamma Tutto (Maman Bonheur) Aleksander Mežek - KrilaElda Viler - Namesto uspavankeMatia Bazar - Solo tuTereza Kesovija ‎– Na StradunuChet Atkins (17. obletnica smrti) - Yakety axeTatjana Gros - Dioklecijan (Split 1968)
VEČ ...|21. 6. 2018
Paul McCartney, Moni Kovačič, Chet Atkins, Andrea Jürgens, Connie Francis in Tereza Kesovija.
Nekaj naslovov iz tokratne oddaje: Marjana Deržaj, Ljubljanski Jazz Ansambel ‎– Poletna noč; Andrea Jürgens ‎– ...Und Dabei Liebe Ich Euch Beide; Moni Kovačič (58. rojstni dan) - Nasmeh poletnih dni (zmagovalka prvega festivala Melodije morja in sonca 1978)Paul McCartney (76. rojstni dan) - Ebony and IvoryIva Zanicchi E Il Piccolo Coro DellAntoniano Diretto Da Mariele Ventre ‎– Mamma Tutto (Maman Bonheur) Aleksander Mežek - KrilaElda Viler - Namesto uspavankeMatia Bazar - Solo tuTereza Kesovija ‎– Na StradunuChet Atkins (17. obletnica smrti) - Yakety axeTatjana Gros - Dioklecijan (Split 1968)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Komentar tedna

VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Komentar tedna

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.
VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Radio Ognjišče

A štekaš?

VEČ ...|25. 4. 2018
Alen Kobilica

Predstavljene pesmi: John Legend – A good night; Lea Likar – Cvetje v jeseni; Florence and the machine – Tiny dancer; Snoop dogg – Blessing me again; Jan Plestenjak & Challe Salle – Velik je ta svet; Pentatonix – Sorry not sorry; Proteus – Sonce soncu

Alen Kobilica

Predstavljene pesmi: John Legend – A good night; Lea Likar – Cvetje v jeseni; Florence and the machine – Tiny dancer; Snoop dogg – Blessing me again; Jan Plestenjak & Challe Salle – Velik je ta svet; Pentatonix – Sorry not sorry; Proteus – Sonce soncu

mladiglasbaintervju

A štekaš?

Alen Kobilica
Predstavljene pesmi: John Legend – A good night; Lea Likar – Cvetje v jeseni; Florence and the machine – Tiny dancer; Snoop dogg – Blessing me again; Jan Plestenjak & Challe Salle – Velik je ta svet; Pentatonix – Sorry not sorry; Proteus – Sonce soncu
VEČ ...|25. 4. 2018
Alen Kobilica
Predstavljene pesmi: John Legend – A good night; Lea Likar – Cvetje v jeseni; Florence and the machine – Tiny dancer; Snoop dogg – Blessing me again; Jan Plestenjak & Challe Salle – Velik je ta svet; Pentatonix – Sorry not sorry; Proteus – Sonce soncu

Jure SešekLuka SešekJan Gerl

mladiglasbaintervju

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|16. 4. 2018
Sonce se začelo je nižati

Fantje artiški, prekmurski ljudski pevci Kulturno društvo Danijel Halás – Vrtnice iz Gomilice, Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju ter ljudski pevci iz Luč so oblikovali tokratni oddajo, namenjeno slovenski ljudski glasbi.

Sonce se začelo je nižati

Fantje artiški, prekmurski ljudski pevci Kulturno društvo Danijel Halás – Vrtnice iz Gomilice, Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju ter ljudski pevci iz Luč so oblikovali tokratni oddajo, namenjeno slovenski ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Sonce se začelo je nižati
Fantje artiški, prekmurski ljudski pevci Kulturno društvo Danijel Halás – Vrtnice iz Gomilice, Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju ter ljudski pevci iz Luč so oblikovali tokratni oddajo, namenjeno slovenski ljudski glasbi.
VEČ ...|16. 4. 2018
Sonce se začelo je nižati
Fantje artiški, prekmurski ljudski pevci Kulturno društvo Danijel Halás – Vrtnice iz Gomilice, Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju ter ljudski pevci iz Luč so oblikovali tokratni oddajo, namenjeno slovenski ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Doživetja narave

VEČ ...|6. 4. 2018
Zanimivosti nočnega neba: Spremljanje Sončevega mrka s pomočjo radijskih valov - Rok Vogrinčič

Popolni Sončev mrk proizvede kratkotrajne, vendar močne spremembe jakosti ekstremnega ultra-vijoličnega sevanja, ki prihaja s Sonca. Gost Zanimivosti nočnega neba je bil Rok Vogrinčič, ki je spremembe sončevega sevanja lani avgusta ob popolnem mrku spremljal s pomočjo radijskega sprejemnika.

Zanimivosti nočnega neba: Spremljanje Sončevega mrka s pomočjo radijskih valov - Rok Vogrinčič

Popolni Sončev mrk proizvede kratkotrajne, vendar močne spremembe jakosti ekstremnega ultra-vijoličnega sevanja, ki prihaja s Sonca. Gost Zanimivosti nočnega neba je bil Rok Vogrinčič, ki je spremembe sončevega sevanja lani avgusta ob popolnem mrku spremljal s pomočjo radijskega sprejemnika.

Sončev mrkzanimivosti nočnega neba

Doživetja narave

Zanimivosti nočnega neba: Spremljanje Sončevega mrka s pomočjo radijskih valov - Rok Vogrinčič
Popolni Sončev mrk proizvede kratkotrajne, vendar močne spremembe jakosti ekstremnega ultra-vijoličnega sevanja, ki prihaja s Sonca. Gost Zanimivosti nočnega neba je bil Rok Vogrinčič, ki je spremembe sončevega sevanja lani avgusta ob popolnem mrku spremljal s pomočjo radijskega sprejemnika.
VEČ ...|6. 4. 2018
Zanimivosti nočnega neba: Spremljanje Sončevega mrka s pomočjo radijskih valov - Rok Vogrinčič
Popolni Sončev mrk proizvede kratkotrajne, vendar močne spremembe jakosti ekstremnega ultra-vijoličnega sevanja, ki prihaja s Sonca. Gost Zanimivosti nočnega neba je bil Rok Vogrinčič, ki je spremembe sončevega sevanja lani avgusta ob popolnem mrku spremljal s pomočjo radijskega sprejemnika.

Blaž Lesnik

Sončev mrkzanimivosti nočnega neba

Svetovalnica

VEČ ...|5. 4. 2018
Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

učenje

Svetovalnica

Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc
Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.
VEČ ...|5. 4. 2018
Učinkovito učenje - pedagoginja Manja Kristanc
Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

Tanja Dominko

učenje

Doživetja narave

VEČ ...|2. 2. 2018
Zanimivosti nočnega neba - Opazovanje v februarju

Tokrat je oddaja Zanimivosti nočnega neba v Doživetjih narave uprla pogled v februarsko zvezdnato nebo. Iskali smo lepe prizore: Mars; Jupiter in Luno v zori jutra, ali pa Venero on zatonu Sonca. Tudi nekaj zanimivosti o planetih je prišlo na vrsto v naši oddaji.

Zanimivosti nočnega neba - Opazovanje v februarju

Tokrat je oddaja Zanimivosti nočnega neba v Doživetjih narave uprla pogled v februarsko zvezdnato nebo. Iskali smo lepe prizore: Mars; Jupiter in Luno v zori jutra, ali pa Venero on zatonu Sonca. Tudi nekaj zanimivosti o planetih je prišlo na vrsto v naši oddaji.

Doživetja narave

Zanimivosti nočnega neba - Opazovanje v februarju
Tokrat je oddaja Zanimivosti nočnega neba v Doživetjih narave uprla pogled v februarsko zvezdnato nebo. Iskali smo lepe prizore: Mars; Jupiter in Luno v zori jutra, ali pa Venero on zatonu Sonca. Tudi nekaj zanimivosti o planetih je prišlo na vrsto v naši oddaji.
VEČ ...|2. 2. 2018
Zanimivosti nočnega neba - Opazovanje v februarju
Tokrat je oddaja Zanimivosti nočnega neba v Doživetjih narave uprla pogled v februarsko zvezdnato nebo. Iskali smo lepe prizore: Mars; Jupiter in Luno v zori jutra, ali pa Venero on zatonu Sonca. Tudi nekaj zanimivosti o planetih je prišlo na vrsto v naši oddaji.

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|11. 11. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati, kako pripraviti joto in mineštro iz kisle repe, kako pripraviti testo iz posušenih jabolk, uporaba kupljenega vlečenega testa, kako speči osmico oz. presto iz kruhovega testa, kaj dodati nadevu rožičeva potica, da bo bolj povezan, kako pripraviti cvetačne polpete, ste spraševali tokrat. In kaj je odgovorila oz. svetovala s. Nikolina? Prisluhnite posnetku.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati, kako pripraviti joto in mineštro iz kisle repe, kako pripraviti testo iz posušenih jabolk, uporaba kupljenega vlečenega testa, kako speči osmico oz. presto iz kruhovega testa, kaj dodati nadevu rožičeva potica, da bo bolj povezan, kako pripraviti cvetačne polpete, ste spraševali tokrat. In kaj je odgovorila oz. svetovala s. Nikolina? Prisluhnite posnetku.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Sol in luč

VEČ ...|5. 11. 2019
Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tanja Skaza: O osebni rasti in o medsebojnih odnosih.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosi

Pogovor o

VEČ ...|6. 11. 2019
Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Andrej Šinko

družbakomentarpolitika

Naš pogled

VEČ ...|5. 11. 2019
Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Predem sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.

Matjaž Merljak

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|8. 11. 2019
Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Blaž Lesnik

naravapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|11. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 11. 2019
Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu

Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.

Koncert samospevov Andreja Zakonjšek Krt - Razstava Frankfurt po Frankfurtu

Vabljeni na koncert samospevov v Viteško dvorano Ljubljanskih Križank 11. november ob 19.30, nastopata sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in pianist Nejc Lavrenčič.V knjigarni Konzorcij bodo danes odprli 33. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu.

Jože Bartolj

Andreja Zakonjšek Krt

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 11. 2019
Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal: Zid je padel. Toda temelji so ostali in na njih ponovno gradimo

Slovenci smo pred kamerami morda zidove porušili, temelji pa so ostali. Koščke zidu pa marsikdo s ponosom razkazuje in govori o dobrih starih časih.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|11. 11. 2019
Spominjamo se dne 11. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 11. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup