Iz naših krajev
VEČ ...|9. 5. 2020
Ljubljana, Kamnik, Bled, Bohinj in Kranjska Gora
Poročali smo o odprtju knjižnic, in kako so ljudje brali v času epidemije, ko so te bile zaprte. Spregovorili smo o obisku nekaterih turističnih destinacij, pa tudi o tem, kako nekateri največji trgovci pomagajo v tej krizi.
Iz naših krajev
Ljubljana, Kamnik, Bled, Bohinj in Kranjska Gora
VEČ ...|9. 5. 2020
Iz naših krajev
VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto
V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.
Iz naših krajev
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto
VEČ ...|4. 4. 2020
Iz naših krajev
VEČ ...|22. 2. 2020
Slovenj Gradec, Ptuj, Kranjska Gora
Poročali smo o rekordni licitaciji hlodovine v Slovenj Gradcu, zimski sezoni v Kranjski Gori in znamenitostih, ki privabljajo številne turiste na Ptuj.
Iz naših krajev
Slovenj Gradec, Ptuj, Kranjska Gora
VEČ ...|22. 2. 2020
Doživetja narave
VEČ ...|25. 10. 2019
Odgovorno na pot – varno na vrh oktobra v Kekčevi deželi, cesta na Mangart
Doživetja narave so bila prepletena z našo terensko akcijo in lepimi jesenskimi barvami, ki smo jih prinesli k vam z višine malo pod 2000 metri. V drugem delu pa smo posvetili pozornost naravnemu dragulju Julijskih Alp, naši najvišji cesti in pregovoru Kdor seje ceste, žanje promet. Naš gost je bil nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak.
Doživetja narave
Odgovorno na pot – varno na vrh oktobra v Kekčevi deželi, cesta na Mangart
VEČ ...|25. 10. 2019
Iz naših krajev
VEČ ...|30. 8. 2019
Kranjska Gora, Davča, Posavje, Pohorje
V oddaji ste slišali o spodbujanju trajnostne mobilnosti in spremembah prometnega režima v Kranjski Gori, prireditvi vin in kulinarike v Posavju, turistični ponudbi destinacije Rogla - Pohorje ter o dogajanju v vasi Davča, kjer so soočeni tudi z napadi zveri.
Iz naših krajev
Kranjska Gora, Davča, Posavje, Pohorje
VEČ ...|30. 8. 2019
Sveta maša
VEČ ...|12. 5. 2019
Prenos maše iz Kranjske Gore
Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.
Sveta maša
Prenos maše iz Kranjske Gore
VEČ ...|12. 5. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|22. 11. 2018
Priprava na novo smučarsko sezono - Kranjska Gora
O pripravah na novo smučarsko sezono smo govorili z vodjo trženja v RTC Žičnice Kranjska Gora Klavdijo Gomboc.
Informativni prispevki
Priprava na novo smučarsko sezono - Kranjska Gora
VEČ ...|22. 11. 2018
Kulturni utrinki
VEČ ...|27. 7. 2018
Plavajoči grad Snežnik, Filmfest v Kranjski Gori, našli demo posnetek petja 16-letnega Davida Bowieja
Grad Snežnik se bo prelevil v Plavajoči grad, ki bo gostil več kot 110 skupin glasbenikov, gledališčnikov in vizualnih umetnikov iz 29 držav. V Kranjski Gori se začenja 3. Mednarodni filmfest Kranjska Gora - KGIFF. V stari košarici za kruh odkrili prvi demo posnetek vokala 16-letnega Davida Bowieja.
Kulturni utrinki
Plavajoči grad Snežnik, Filmfest v Kranjski Gori, našli demo posnetek petja 16-letnega Davida Bowieja
VEČ ...|27. 7. 2018
Priporočamo
|
Aktualno
Za življenje
VEČ ...|11. 7. 2020
Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji
Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)
Naš gost
VEČ ...|11. 7. 2020
Roža Gantar, pesnica
Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.
Moja zgodba
VEČ ...|12. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič
Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala
Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.
Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu
Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.
Kulturni utrinki
VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku
Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.