Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 8. 2024
Basist Luka Debevec Mayer o koncertni turneji

Turistično društvo Cerkniško jezero vabi na Koncert pod zvezdami, ki bo v petek 30. avgusta ob 20. uri na Taboru pred farno cerkvijo v Cerknici. Na koncertu boste lahko prisluhnili čudovitim melodijam, ki jih bosta ustvarila, eden najboljših basistov na svetu Luka Debevec Mayer, rojak iz Argentine in pianist Diego Licciardi. Pevec se nam je pridružil pred mikrofonom in spregovoril tudi o drugih koncertih svoje slovenske turneje.

Basist Luka Debevec Mayer o koncertni turneji

Turistično društvo Cerkniško jezero vabi na Koncert pod zvezdami, ki bo v petek 30. avgusta ob 20. uri na Taboru pred farno cerkvijo v Cerknici. Na koncertu boste lahko prisluhnili čudovitim melodijam, ki jih bosta ustvarila, eden najboljših basistov na svetu Luka Debevec Mayer, rojak iz Argentine in pianist Diego Licciardi. Pevec se nam je pridružil pred mikrofonom in spregovoril tudi o drugih koncertih svoje slovenske turneje.

kulturaglasbaKoncert pod zvezdamiLuka Debevec MayerDiego Licciardi

Kulturni utrinki

Basist Luka Debevec Mayer o koncertni turneji

Turistično društvo Cerkniško jezero vabi na Koncert pod zvezdami, ki bo v petek 30. avgusta ob 20. uri na Taboru pred farno cerkvijo v Cerknici. Na koncertu boste lahko prisluhnili čudovitim melodijam, ki jih bosta ustvarila, eden najboljših basistov na svetu Luka Debevec Mayer, rojak iz Argentine in pianist Diego Licciardi. Pevec se nam je pridružil pred mikrofonom in spregovoril tudi o drugih koncertih svoje slovenske turneje.

VEČ ...|27. 8. 2024
Basist Luka Debevec Mayer o koncertni turneji

Turistično društvo Cerkniško jezero vabi na Koncert pod zvezdami, ki bo v petek 30. avgusta ob 20. uri na Taboru pred farno cerkvijo v Cerknici. Na koncertu boste lahko prisluhnili čudovitim melodijam, ki jih bosta ustvarila, eden najboljših basistov na svetu Luka Debevec Mayer, rojak iz Argentine in pianist Diego Licciardi. Pevec se nam je pridružil pred mikrofonom in spregovoril tudi o drugih koncertih svoje slovenske turneje.

Jože Bartolj

kulturaglasbaKoncert pod zvezdamiLuka Debevec MayerDiego Licciardi

Doživetja narave

VEČ ...|23. 9. 2022
Notranjski park ni samo Cerkniško jezero

Odpravili smo se ob Cerkniško jezero, kjer se ves čas nekaj dogaja. Skorajšnje odprtje Centra za obiskovalce prinaša razlog več za obisk čudovite narave ob enem največjih presihajočih jezer v Evropi. Naš gost je bil direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.

Notranjski park ni samo Cerkniško jezero

Odpravili smo se ob Cerkniško jezero, kjer se ves čas nekaj dogaja. Skorajšnje odprtje Centra za obiskovalce prinaša razlog več za obisk čudovite narave ob enem največjih presihajočih jezer v Evropi. Naš gost je bil direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.

naravanotranjski parkregijski parknotranjskaokoljeupravljanjenaravovarstvozavarovana območja

Doživetja narave

Notranjski park ni samo Cerkniško jezero

Odpravili smo se ob Cerkniško jezero, kjer se ves čas nekaj dogaja. Skorajšnje odprtje Centra za obiskovalce prinaša razlog več za obisk čudovite narave ob enem največjih presihajočih jezer v Evropi. Naš gost je bil direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.

VEČ ...|23. 9. 2022
Notranjski park ni samo Cerkniško jezero

Odpravili smo se ob Cerkniško jezero, kjer se ves čas nekaj dogaja. Skorajšnje odprtje Centra za obiskovalce prinaša razlog več za obisk čudovite narave ob enem največjih presihajočih jezer v Evropi. Naš gost je bil direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.

Blaž Lesnik

naravanotranjski parkregijski parknotranjskaokoljeupravljanjenaravovarstvozavarovana območja

Vabilo na pot

VEČ ...|19. 8. 2022
Cerkniško jezero, Orionova pot in triatlon jeklenih

Tokrat smo povabili na raziskovalni izlet v okolico Cerkniškega jezera, kjer boste spoznali vidro, odpravite se lahko Po Orionovi poti ali pa se prijavite na triatlon jeklenih. 

Cerkniško jezero, Orionova pot in triatlon jeklenih

Tokrat smo povabili na raziskovalni izlet v okolico Cerkniškega jezera, kjer boste spoznali vidro, odpravite se lahko Po Orionovi poti ali pa se prijavite na triatlon jeklenih. 

naravašport

Vabilo na pot

Cerkniško jezero, Orionova pot in triatlon jeklenih

Tokrat smo povabili na raziskovalni izlet v okolico Cerkniškega jezera, kjer boste spoznali vidro, odpravite se lahko Po Orionovi poti ali pa se prijavite na triatlon jeklenih. 

VEČ ...|19. 8. 2022
Cerkniško jezero, Orionova pot in triatlon jeklenih

Tokrat smo povabili na raziskovalni izlet v okolico Cerkniškega jezera, kjer boste spoznali vidro, odpravite se lahko Po Orionovi poti ali pa se prijavite na triatlon jeklenih. 

Blaž Lesnik

naravašport

Vabilo na pot

VEČ ...|28. 5. 2021
Ta konec tedna - s kolesom ali peš!

Povabili smo vas na Grozdetov pohod, ki bo v nedeljo, v soboto se lahko sprehodite po poti izvirov, ki polnijo Cerkniško jezero, povabili pa smo tudi na kolo.

Ta konec tedna - s kolesom ali peš!

Povabili smo vas na Grozdetov pohod, ki bo v nedeljo, v soboto se lahko sprehodite po poti izvirov, ki polnijo Cerkniško jezero, povabili pa smo tudi na kolo.

naravašport

Vabilo na pot

Ta konec tedna - s kolesom ali peš!

Povabili smo vas na Grozdetov pohod, ki bo v nedeljo, v soboto se lahko sprehodite po poti izvirov, ki polnijo Cerkniško jezero, povabili pa smo tudi na kolo.

VEČ ...|28. 5. 2021
Ta konec tedna - s kolesom ali peš!

Povabili smo vas na Grozdetov pohod, ki bo v nedeljo, v soboto se lahko sprehodite po poti izvirov, ki polnijo Cerkniško jezero, povabili pa smo tudi na kolo.

Blaž Lesnik

naravašport

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|27. 10. 2019
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)

Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.

Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)

Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.

Antonija sestra Karmela Premrov

Slovenski mučenci 20. stoletja

Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.
VEČ ...|27. 10. 2019
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.

Jože Bartolj

Antonija sestra Karmela Premrov

Doživetja narave

VEČ ...|18. 10. 2019
Cerkniško jezero

Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.

Cerkniško jezero

Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.

naravaCerkniško jezero

Doživetja narave

Cerkniško jezero
Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.
VEČ ...|18. 10. 2019
Cerkniško jezero
Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.

Blaž Lesnik

naravaCerkniško jezero

Vabilo na pot

VEČ ...|10. 5. 2019
Pohod po najjužnejši slovenski pešpoti

V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po najjužnejši slovenski pešpoti, Dan varnejšega gibanja v gorah v letnih razmerah, če pa še ne veste, kako je nastalo Cerkniško jezero, boste zanimivo zgodbo lahko slišali v soboto med dvournim veslanjem po jezeru.

Pohod po najjužnejši slovenski pešpoti

V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po najjužnejši slovenski pešpoti, Dan varnejšega gibanja v gorah v letnih razmerah, če pa še ne veste, kako je nastalo Cerkniško jezero, boste zanimivo zgodbo lahko slišali v soboto med dvournim veslanjem po jezeru.

družbanarava

Vabilo na pot

Pohod po najjužnejši slovenski pešpoti
V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po najjužnejši slovenski pešpoti, Dan varnejšega gibanja v gorah v letnih razmerah, če pa še ne veste, kako je nastalo Cerkniško jezero, boste zanimivo zgodbo lahko slišali v soboto med dvournim veslanjem po jezeru.
VEČ ...|10. 5. 2019
Pohod po najjužnejši slovenski pešpoti
V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po najjužnejši slovenski pešpoti, Dan varnejšega gibanja v gorah v letnih razmerah, če pa še ne veste, kako je nastalo Cerkniško jezero, boste zanimivo zgodbo lahko slišali v soboto med dvournim veslanjem po jezeru.

Blaž Lesnik

družbanarava

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Blaž Lesnik

komentarromivarnostNovo mesto

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|31. 10. 2025
Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vedno se zavedajte, da ste minljivi

Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko  nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaduhovnostspomin

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki