Kulturni utrinki
    Turistično društvo Cerkniško jezero vabi na Koncert pod zvezdami, ki bo v petek 30. avgusta ob 20. uri na Taboru pred farno cerkvijo v Cerknici. Na koncertu boste lahko prisluhnili čudovitim melodijam, ki jih bosta ustvarila, eden najboljših basistov na svetu Luka Debevec Mayer, rojak iz Argentine in pianist Diego Licciardi. Pevec se nam je pridružil pred mikrofonom in spregovoril tudi o drugih koncertih svoje slovenske turneje.
Kulturni utrinki
    
    Turistično društvo Cerkniško jezero vabi na Koncert pod zvezdami, ki bo v petek 30. avgusta ob 20. uri na Taboru pred farno cerkvijo v Cerknici. Na koncertu boste lahko prisluhnili čudovitim melodijam, ki jih bosta ustvarila, eden najboljših basistov na svetu Luka Debevec Mayer, rojak iz Argentine in pianist Diego Licciardi. Pevec se nam je pridružil pred mikrofonom in spregovoril tudi o drugih koncertih svoje slovenske turneje.
Doživetja narave
    Odpravili smo se ob Cerkniško jezero, kjer se ves čas nekaj dogaja. Skorajšnje odprtje Centra za obiskovalce prinaša razlog več za obisk čudovite narave ob enem največjih presihajočih jezer v Evropi. Naš gost je bil direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.
Doživetja narave
    
    Odpravili smo se ob Cerkniško jezero, kjer se ves čas nekaj dogaja. Skorajšnje odprtje Centra za obiskovalce prinaša razlog več za obisk čudovite narave ob enem največjih presihajočih jezer v Evropi. Naš gost je bil direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.
Vabilo na pot
    Tokrat smo povabili na raziskovalni izlet v okolico Cerkniškega jezera, kjer boste spoznali vidro, odpravite se lahko Po Orionovi poti ali pa se prijavite na triatlon jeklenih.
Vabilo na pot
    
    Tokrat smo povabili na raziskovalni izlet v okolico Cerkniškega jezera, kjer boste spoznali vidro, odpravite se lahko Po Orionovi poti ali pa se prijavite na triatlon jeklenih.
Vabilo na pot
    Povabili smo vas na Grozdetov pohod, ki bo v nedeljo, v soboto se lahko sprehodite po poti izvirov, ki polnijo Cerkniško jezero, povabili pa smo tudi na kolo.
Vabilo na pot
    
    Povabili smo vas na Grozdetov pohod, ki bo v nedeljo, v soboto se lahko sprehodite po poti izvirov, ki polnijo Cerkniško jezero, povabili pa smo tudi na kolo.
Slovenski mučenci 20. stoletja
    Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.
Slovenski mučenci 20. stoletja
    
    Doživetja narave
    Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.
Doživetja narave
    
    Vabilo na pot
    V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po najjužnejši slovenski pešpoti, Dan varnejšega gibanja v gorah v letnih razmerah, če pa še ne veste, kako je nastalo Cerkniško jezero, boste zanimivo zgodbo lahko slišali v soboto med dvournim veslanjem po jezeru.
Vabilo na pot
    
    Naš pogled
	    
	    Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Doživetja narave
	    
	    Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Slovencem po svetu in domovini
	    
	    Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Komentar tedna
	    
	    Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Za življenje
	    
	    Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Pevci zapojte, godci zagodte
	    
	    V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
	    
	    V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
	    
	    Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
	    
	    Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.