Duhovna misel

VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

duhovnost

Duhovna misel

A le eden
Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)
VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden
Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Duhovni nagovor

VEČ ...|9. 11. 2019
Duhovni nagovor

Na 32. nedeljo med letom prisluhnite duhovnemu nagovoru, ki govori o darovih narave in dobroti Boga.

Duhovni nagovor

Na 32. nedeljo med letom prisluhnite duhovnemu nagovoru, ki govori o darovih narave in dobroti Boga.

duhovnost

Duhovni nagovor

Duhovni nagovor
Na 32. nedeljo med letom prisluhnite duhovnemu nagovoru, ki govori o darovih narave in dobroti Boga.
VEČ ...|9. 11. 2019
Duhovni nagovor
Na 32. nedeljo med letom prisluhnite duhovnemu nagovoru, ki govori o darovih narave in dobroti Boga.

Anton Jamnik

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|8. 11. 2019
Sv. Bogomir

Svetnik dneva

Sv. Bogomir
VEČ ...|8. 11. 2019

Za nasmeh

VEČ ...|6. 11. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|6. 11. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|5. 11. 2019
Žalostni del

Molili so bogoslovci.

Žalostni del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|5. 11. 2019
Žalostni del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|4. 11. 2019
Gre za kuhinjo srca

Tisti čas je govoril Jezus prvaku med farizeji, kateri ga je bil povabil: Kadar napravljaš kosilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev, ne svojih bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov. (Lk 14, 12)

Gre za kuhinjo srca

Tisti čas je govoril Jezus prvaku med farizeji, kateri ga je bil povabil: Kadar napravljaš kosilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev, ne svojih bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov. (Lk 14, 12)

duhovnost

Duhovna misel

Gre za kuhinjo srca
Tisti čas je govoril Jezus prvaku med farizeji, kateri ga je bil povabil: Kadar napravljaš kosilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev, ne svojih bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov. (Lk 14, 12)
VEČ ...|4. 11. 2019
Gre za kuhinjo srca
Tisti čas je govoril Jezus prvaku med farizeji, kateri ga je bil povabil: Kadar napravljaš kosilo ali večerjo, ne vabi svojih prijateljev, ne svojih bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov. (Lk 14, 12)

Gregor Čušin

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|1. 11. 2019
Sv. maša iz župnije Sv. Martina v Hrenovicah pri Postojni

Maševal duhovnik Vinko Lapajne, pel moški župnijski zbor Golob in mešani župnijski zbor pod vodstvom Bogdana Debevca, na orglah Meta Fajdiga.

Sv. maša iz župnije Sv. Martina v Hrenovicah pri Postojni

Maševal duhovnik Vinko Lapajne, pel moški župnijski zbor Golob in mešani župnijski zbor pod vodstvom Bogdana Debevca, na orglah Meta Fajdiga.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Sv. Martina v Hrenovicah pri Postojni
Maševal duhovnik Vinko Lapajne, pel moški župnijski zbor Golob in mešani župnijski zbor pod vodstvom Bogdana Debevca, na orglah Meta Fajdiga.
VEČ ...|1. 11. 2019
Sv. maša iz župnije Sv. Martina v Hrenovicah pri Postojni
Maševal duhovnik Vinko Lapajne, pel moški župnijski zbor Golob in mešani župnijski zbor pod vodstvom Bogdana Debevca, na orglah Meta Fajdiga.

Vinko Lapajne

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|1. 11. 2019
Ustava krščanstva

Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. (Mt 5, 8)

Ustava krščanstva

Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. (Mt 5, 8)

duhovnost

Duhovna misel

Ustava krščanstva
Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. (Mt 5, 8)
VEČ ...|1. 11. 2019
Ustava krščanstva
Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. (Mt 5, 8)

Gregor Čušin

duhovnost

A štekaš?

VEČ ...|30. 10. 2019
V pregledu pestrega glasbenega dogajanja smo pogledali k skupini Coldplay in slovenski skupini Okustični. Iz bogate zakladnice Leonarda Cohena pa tudi še po smrti prihajajo pesmi, ki jih še nismo slišali.

Predstavljene skladbe: Coldplay – Orphans; Galantis feat Dolly Parton – Faith; Louis Tomlinson – We made it; Uroš in Tjaša – Jaz in ti; Westilfe – My blood; Žan Serčič – Midva; Lady Antebellum – What am I leaving for; Okustični – Enkratna, neponovljiva, Leonard Cohen – Happens to the heart.

V pregledu pestrega glasbenega dogajanja smo pogledali k skupini Coldplay in slovenski skupini Okustični. Iz bogate zakladnice Leonarda Cohena pa tudi še po smrti prihajajo pesmi, ki jih še nismo slišali.

Predstavljene skladbe: Coldplay – Orphans; Galantis feat Dolly Parton – Faith; Louis Tomlinson – We made it; Uroš in Tjaša – Jaz in ti; Westilfe – My blood; Žan Serčič – Midva; Lady Antebellum – What am I leaving for; Okustični – Enkratna, neponovljiva, Leonard Cohen – Happens to the heart.

glasba

A štekaš?

V pregledu pestrega glasbenega dogajanja smo pogledali k skupini Coldplay in slovenski skupini Okustični. Iz bogate zakladnice Leonarda Cohena pa tudi še po smrti prihajajo pesmi, ki jih še nismo slišali.
Predstavljene skladbe: Coldplay – Orphans; Galantis feat Dolly Parton – Faith; Louis Tomlinson – We made it; Uroš in Tjaša – Jaz in ti; Westilfe – My blood; Žan Serčič – Midva; Lady Antebellum – What am I leaving for; Okustični – Enkratna, neponovljiva, Leonard Cohen – Happens to the heart.
VEČ ...|30. 10. 2019
V pregledu pestrega glasbenega dogajanja smo pogledali k skupini Coldplay in slovenski skupini Okustični. Iz bogate zakladnice Leonarda Cohena pa tudi še po smrti prihajajo pesmi, ki jih še nismo slišali.
Predstavljene skladbe: Coldplay – Orphans; Galantis feat Dolly Parton – Faith; Louis Tomlinson – We made it; Uroš in Tjaša – Jaz in ti; Westilfe – My blood; Žan Serčič – Midva; Lady Antebellum – What am I leaving for; Okustični – Enkratna, neponovljiva, Leonard Cohen – Happens to the heart.

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

glasba

Duhovna misel

VEČ ...|28. 10. 2019
Móli! Kadarkoli in kjerkoli!

Tisti čas je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. (Lk 6, 12)

Móli! Kadarkoli in kjerkoli!

Tisti čas je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. (Lk 6, 12)

duhovnost

Duhovna misel

Móli! Kadarkoli in kjerkoli!
Tisti čas je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. (Lk 6, 12)
VEČ ...|28. 10. 2019
Móli! Kadarkoli in kjerkoli!
Tisti čas je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. (Lk 6, 12)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|24. 10. 2019
Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate

Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.

Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate

Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.

komentar

Komentar Družina

Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate
Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.
VEČ ...|24. 10. 2019
Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate
Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.

Vinko Škafar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!
VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Rožni venec

VEČ ...|21. 10. 2019
Veseli del

Molili so bogoslovci.

Veseli del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|21. 10. 2019
Veseli del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|20. 10. 2019
Bernard Štuhec (1920 – 1945)

Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Bernard Štuhec (1920 – 1945)

Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Bernard Štuhec

Slovenski mučenci 20. stoletja

Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.
VEČ ...|20. 10. 2019
Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Jože Bartolj

Bernard Štuhec

Ritem srca

VEČ ...|16. 10. 2019
Festival Ritem srca 2019 in tuje novosti

Slišali smo utrinek skupne pesmi z letošnjega festivala Ritem srca 2019 in prisluhnili prvi pesmi s festivalske zgoščenke. V drugem delu smo slišali pesmi Ivana Parkerja ter skupini Big Daddy Weave in Random hero.

V oddaji smo slišali: RS 2019 - Res velik Si, Bog, Brigita Pintar - Vidiš me, Ivan Parker - Dig A Little Deeper In Gods Love, Big Daddy Weave - I Know, Random Hero - White Flag.

Festival Ritem srca 2019 in tuje novosti

Slišali smo utrinek skupne pesmi z letošnjega festivala Ritem srca 2019 in prisluhnili prvi pesmi s festivalske zgoščenke. V drugem delu smo slišali pesmi Ivana Parkerja ter skupini Big Daddy Weave in Random hero.

V oddaji smo slišali: RS 2019 - Res velik Si, Bog, Brigita Pintar - Vidiš me, Ivan Parker - Dig A Little Deeper In Gods Love, Big Daddy Weave - I Know, Random Hero - White Flag.

Ritem srca 2019glasbasodobna krščanska glasbafestival

Ritem srca

Festival Ritem srca 2019 in tuje novosti
Slišali smo utrinek skupne pesmi z letošnjega festivala Ritem srca 2019 in prisluhnili prvi pesmi s festivalske zgoščenke. V drugem delu smo slišali pesmi Ivana Parkerja ter skupini Big Daddy Weave in Random hero.

V oddaji smo slišali: RS 2019 - Res velik Si, Bog, Brigita Pintar - Vidiš me, Ivan Parker - Dig A Little Deeper In Gods Love, Big Daddy Weave - I Know, Random Hero - White Flag.
VEČ ...|16. 10. 2019
Festival Ritem srca 2019 in tuje novosti
Slišali smo utrinek skupne pesmi z letošnjega festivala Ritem srca 2019 in prisluhnili prvi pesmi s festivalske zgoščenke. V drugem delu smo slišali pesmi Ivana Parkerja ter skupini Big Daddy Weave in Random hero.

V oddaji smo slišali: RS 2019 - Res velik Si, Bog, Brigita Pintar - Vidiš me, Ivan Parker - Dig A Little Deeper In Gods Love, Big Daddy Weave - I Know, Random Hero - White Flag.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

Ritem srca 2019glasbasodobna krščanska glasbafestival

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

izročilodediščinadružbautrip

Zakladi naše dediščine

Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Nataša Ličen

izročilodediščinadružbautrip

Rožni venec

VEČ ...|14. 10. 2019
Veseli del

Molili so bogoslovci.

Veseli del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|14. 10. 2019
Veseli del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|13. 10. 2019
Razglasitev J. H. Newmana za svetnika

Britanski kardinal John Henry Newman bo razglašen za svetnika. Njegov lik nam je v oddaji predstavil dr. Bogdan Dolenc. Pogovarjali pa smo se tudi z novim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom.

Razglasitev J. H. Newmana za svetnika

Britanski kardinal John Henry Newman bo razglašen za svetnika. Njegov lik nam je v oddaji predstavil dr. Bogdan Dolenc. Pogovarjali pa smo se tudi z novim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom.

duhovnostcerkevspomin

Iz življenja vesoljne Cerkve

Razglasitev J. H. Newmana za svetnika
Britanski kardinal John Henry Newman bo razglašen za svetnika. Njegov lik nam je v oddaji predstavil dr. Bogdan Dolenc. Pogovarjali pa smo se tudi z novim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom.
VEČ ...|13. 10. 2019
Razglasitev J. H. Newmana za svetnika
Britanski kardinal John Henry Newman bo razglašen za svetnika. Njegov lik nam je v oddaji predstavil dr. Bogdan Dolenc. Pogovarjali pa smo se tudi z novim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom.

Marta JerebičMatjaž Merljak

duhovnostcerkevspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2019
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu

Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.

Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu

Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.

infospominizobraževanje

Informativni prispevki

Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.
VEČ ...|13. 10. 2019
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.

Tone Gorjup

infospominizobraževanje

Radijska kateheza

VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud

V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud

V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

duhovnostpogovor

Radijska kateheza

Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.
VEČ ...|12. 10. 2019
Sveti Pavlin II. Oglejski in Knjiga Spodbud
V tokratni oddaji smo govorili o Knjigi spodbud, avtorja Svetega Pavlina II. Oglejskega, patriarha v Ogleju. V njej je takole obravnaval božjo ljubezen: »Ljubiti največjo dobroto je največja sreča. Kdor Boga ljubi, je dober; če je dober, je pa tudi srečen; in kolikor bolj ga kdo ljubi, toliko boljši je.

Mateja Subotičanec

duhovnostpogovor

Iz naših krajev

VEČ ...|12. 10. 2019
Domžale, Kočevje, Žiri

Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

Domžale, Kočevje, Žiri

Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

družbapogovor

Iz naših krajev

Domžale, Kočevje, Žiri
Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.
VEČ ...|12. 10. 2019
Domžale, Kočevje, Žiri
Spregovorili smo z domžalskim županom Tonijem Dragarjem o dograditvi zdravstvenega doma, pogledali smo na Kočevsko, ki je bogato s kulturno dediščino in beleži gospodarski razvoj, pripravili pa smo tudi prispevek o novem nordijskem centru v Poljanski dolini.

Andrej Šinko

družbapogovor

Pogovor o

VEČ ...|9. 10. 2019
Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic

Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

duhovni poklicizobraževanjebogoslovje

Pogovor o

Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic
Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.
VEČ ...|9. 10. 2019
Začetni koraki v duhovniški oziroma redovniški poklic
Razlog za to temo je na novo uveden pripravljalni (propedevtični) letnik v sklopu bogoslovja, ki je pred dnevi zaživel v Šmarju pri Jelšah. O spremljanju mladih, ki čutijo, da jih Gospod kliče, so spregovorili: redovnica s. Hermina Nemšak, ravnatelj bogoslovnega semenišča Peter Kokotec in frančiškan p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovni poklicizobraževanjebogoslovje

Duhovna misel

VEČ ...|9. 10. 2019
Govorim z Bogom ...

Gospod, nauči nas moliti! (Lk, 11,1)

Govorim z Bogom ...

Gospod, nauči nas moliti! (Lk, 11,1)

duhovnost

Duhovna misel

Govorim z Bogom ...
Gospod, nauči nas moliti! (Lk, 11,1)
VEČ ...|9. 10. 2019
Govorim z Bogom ...
Gospod, nauči nas moliti! (Lk, 11,1)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|6. 10. 2019
Emil Kete 1920 - 1944

Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.

Emil Kete 1920 - 1944

Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.

Emil Kete

Slovenski mučenci 20. stoletja

Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.
VEČ ...|6. 10. 2019
Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Emil Kete

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 10. 2019
Ob začetku izrednega misijonskega meseca oktobra

Gostili smo narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja in spregovorili o pravkar začetem izrednem misijonskem mesecu oktobru, njegovem osrednjem sporočilu in bogati vsebini.

Ob začetku izrednega misijonskega meseca oktobra

Gostili smo narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja in spregovorili o pravkar začetem izrednem misijonskem mesecu oktobru, njegovem osrednjem sporočilu in bogati vsebini.

duhovnostdružbapapežmisijoni

Pojdite in učite

Ob začetku izrednega misijonskega meseca oktobra
Gostili smo narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja in spregovorili o pravkar začetem izrednem misijonskem mesecu oktobru, njegovem osrednjem sporočilu in bogati vsebini.
VEČ ...|6. 10. 2019
Ob začetku izrednega misijonskega meseca oktobra
Gostili smo narodnega voditelja misijonov Matjaža Križnarja in spregovorili o pravkar začetem izrednem misijonskem mesecu oktobru, njegovem osrednjem sporočilu in bogati vsebini.

Jure Sešek

duhovnostdružbapapežmisijoni

Komentar Družina

VEČ ...|3. 10. 2019
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša

O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.

Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša

O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.

CerkevAmazonija

Komentar Družina

Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.
VEČ ...|3. 10. 2019
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.

Radio Ognjišče

CerkevAmazonija

Za nasmeh

VEČ ...|1. 10. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|1. 10. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 10. 2019
30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov
Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.
VEČ ...|1. 10. 2019
30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov
Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|30. 9. 2019
Sprejemem Boga samega

In kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. (Lk 9, 48)

Sprejemem Boga samega

In kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. (Lk 9, 48)

duhovnost

Duhovna misel

Sprejemem Boga samega
In kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. (Lk 9, 48)
VEČ ...|30. 9. 2019
Sprejemem Boga samega
In kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. (Lk 9, 48)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|26. 9. 2019
Kakšen je naš odnos do stvarstva?

Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.

Kakšen je naš odnos do stvarstva?

Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.

komentar

Komentar Družina

Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
VEČ ...|26. 9. 2019
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.

Ivan Platovnjak

komentar

Rožni venec

VEČ ...|22. 9. 2019
Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

Častitljivi del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|22. 9. 2019
Častitljivi del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Pojdite in učite

VEČ ...|22. 9. 2019
Burundi in glasba

S. Bogdana Kavčič je spregovorila o veselju afriškega človeka in pomenu, ki ga ima glasba za ljudi v Burundiju.

Burundi in glasba

S. Bogdana Kavčič je spregovorila o veselju afriškega človeka in pomenu, ki ga ima glasba za ljudi v Burundiju.

družbaduhovnostglasbaBurundimisijonis. Bogdana Kavčič

Pojdite in učite

Burundi in glasba
S. Bogdana Kavčič je spregovorila o veselju afriškega človeka in pomenu, ki ga ima glasba za ljudi v Burundiju.
VEČ ...|22. 9. 2019
Burundi in glasba
S. Bogdana Kavčič je spregovorila o veselju afriškega človeka in pomenu, ki ga ima glasba za ljudi v Burundiju.

Jure Sešek

družbaduhovnostglasbaBurundimisijonis. Bogdana Kavčič

Za nasmeh

VEČ ...|22. 9. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|22. 9. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Lojze Ljubič

Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

pogovorspomin

Naš gost

Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.
VEČ ...|21. 9. 2019
Lojze Ljubič
Oddaja Naš gost je kot večina našega tokratnega sobotnega programa, nastala v Stični. Gostili smo Lojzeta Ljubiča, ki je kraju in njegovemu razvoju srčno predan že desetletja. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste, s svojim delom pa je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. Je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj, pobudnik mnogih akcij v kraju, glavni pobudnik za ustanovitev godbe Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi pobudnik srečanj godb v Stični. Vrsta nagrad za življenjsko delo na različnih področjih priča o bogatem življenju našega gosta Lojzeta Ljubiča.

Jure Sešek

pogovorspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 9. 2019
Razstava Andreja Tavčarja Koroška Bela - Koncert Balkan Connection Brass - Razstava o sv. Mihaelu

V razstavišču Kulturnega Hrama Koroška Bela bodo jutri v soboto 21. septembra ob 19.30 odprli razstavo v spomin na Andreja Tavčarja.V ciklu društva SiBRASS bo v Slovenski Filharmoniji nastopil mednarodni ansambel BALKAN CONNECTION BRASS.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje nove občasne razstave MIHAEL, nadangel, ki je kakor Bog.

Razstava Andreja Tavčarja Koroška Bela - Koncert Balkan Connection Brass - Razstava o sv. Mihaelu

V razstavišču Kulturnega Hrama Koroška Bela bodo jutri v soboto 21. septembra ob 19.30 odprli razstavo v spomin na Andreja Tavčarja.V ciklu društva SiBRASS bo v Slovenski Filharmoniji nastopil mednarodni ansambel BALKAN CONNECTION BRASS.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje nove občasne razstave MIHAEL, nadangel, ki je kakor Bog.

kulturaFranc Kosem

Kulturni utrinki

Razstava Andreja Tavčarja Koroška Bela - Koncert Balkan Connection Brass - Razstava o sv. Mihaelu
V razstavišču Kulturnega Hrama Koroška Bela bodo jutri v soboto 21. septembra ob 19.30 odprli razstavo v spomin na Andreja Tavčarja.V ciklu društva SiBRASS bo v Slovenski Filharmoniji nastopil mednarodni ansambel BALKAN CONNECTION BRASS.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje nove občasne razstave MIHAEL, nadangel, ki je kakor Bog.
VEČ ...|20. 9. 2019
Razstava Andreja Tavčarja Koroška Bela - Koncert Balkan Connection Brass - Razstava o sv. Mihaelu
V razstavišču Kulturnega Hrama Koroška Bela bodo jutri v soboto 21. septembra ob 19.30 odprli razstavo v spomin na Andreja Tavčarja.V ciklu društva SiBRASS bo v Slovenski Filharmoniji nastopil mednarodni ansambel BALKAN CONNECTION BRASS.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje nove občasne razstave MIHAEL, nadangel, ki je kakor Bog.

Jože Bartolj

kulturaFranc Kosem

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Kulturni utrinki

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen
Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen
Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Za nasmeh

VEČ ...|17. 9. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|17. 9. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 9. 2019
Papežev obisk v Akamasoi

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

Papežev obisk v Akamasoi

Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

duhovnostdružbapapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papežev obisk v Akamasoi
Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.
VEČ ...|15. 9. 2019
Papežev obisk v Akamasoi
Peter Opeka je spregovoril o papeževem obisku v Akamasoi. Dr. Roman Globokar je komentiral primer z Nizozemske, kjer je sodišče oprostilo sodnico, ki je evtanazirala žensko s hudo obliko demence. Drugi in peti letnik ljubljanskega bogoslovja se je srečal s papežem.

Marta Jerebič

duhovnostdružbapapež

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

družbaduhovnostodnosipogovorspominpričevanje

Naš gost

Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorspominpričevanje

Duhovna misel

VEČ ...|14. 9. 2019
Z velikimi tiskanimi črkami!

Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, temveč, da bi svet po njem zveličal. (Jn 3, 17)

Z velikimi tiskanimi črkami!

Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, temveč, da bi svet po njem zveličal. (Jn 3, 17)

duhovnost

Duhovna misel

Z velikimi tiskanimi črkami!
Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, temveč, da bi svet po njem zveličal. (Jn 3, 17)
VEČ ...|14. 9. 2019
Z velikimi tiskanimi črkami!
Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, temveč, da bi svet po njem zveličal. (Jn 3, 17)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|13. 9. 2019
Žalostni del

Molili so bogoslovci.

Žalostni del

Molili so bogoslovci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|13. 9. 2019
Žalostni del
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|13. 9. 2019
O šoli odnosov in odpuščanja

V šolo odpušlanja so vabljeni vsi, ki si želijo izboljšati medosebne odnose, tudi odnos do samega sebe in do Boga. Oboje je med seboj povezano. Pri koraku odpušanja samemu sebi se večini ljudi zatakne, pravi sovoditeljica programa pri Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani Sonja Pungertnik.

O šoli odnosov in odpuščanja

V šolo odpušlanja so vabljeni vsi, ki si želijo izboljšati medosebne odnose, tudi odnos do samega sebe in do Boga. Oboje je med seboj povezano. Pri koraku odpušanja samemu sebi se večini ljudi zatakne, pravi sovoditeljica programa pri Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani Sonja Pungertnik.

duhovnostodpuščanjeodnosiizobraževanje

Iz Betanije

O šoli odnosov in odpuščanja
V šolo odpušlanja so vabljeni vsi, ki si želijo izboljšati medosebne odnose, tudi odnos do samega sebe in do Boga. Oboje je med seboj povezano. Pri koraku odpušanja samemu sebi se večini ljudi zatakne, pravi sovoditeljica programa pri Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani Sonja Pungertnik.
VEČ ...|13. 9. 2019
O šoli odnosov in odpuščanja
V šolo odpušlanja so vabljeni vsi, ki si želijo izboljšati medosebne odnose, tudi odnos do samega sebe in do Boga. Oboje je med seboj povezano. Pri koraku odpušanja samemu sebi se večini ljudi zatakne, pravi sovoditeljica programa pri Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani Sonja Pungertnik.

Blaž Lesnik

duhovnostodpuščanjeodnosiizobraževanje

Iz Betanije

VEČ ...|11. 9. 2019
Pri jezuitih tudi letos bogat izobraževalni program

Jezuit p. Mio Kekić je predstavil vsebino dela Biblične skupine in izobraževalnega programa Osnove duhovnosti in duhovnega spremljanja. Oba programa se odvijata v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.

Pri jezuitih tudi letos bogat izobraževalni program

Jezuit p. Mio Kekić je predstavil vsebino dela Biblične skupine in izobraževalnega programa Osnove duhovnosti in duhovnega spremljanja. Oba programa se odvijata v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.

duhovnostjezuitiprogramIgnacijev dombiblična skupinaduhovno spremljanje

Iz Betanije

Pri jezuitih tudi letos bogat izobraževalni program
Jezuit p. Mio Kekić je predstavil vsebino dela Biblične skupine in izobraževalnega programa Osnove duhovnosti in duhovnega spremljanja. Oba programa se odvijata v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.
VEČ ...|11. 9. 2019
Pri jezuitih tudi letos bogat izobraževalni program
Jezuit p. Mio Kekić je predstavil vsebino dela Biblične skupine in izobraževalnega programa Osnove duhovnosti in duhovnega spremljanja. Oba programa se odvijata v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani.

Blaž Lesnik

duhovnostjezuitiprogramIgnacijev dombiblična skupinaduhovno spremljanje

Sveta maša

VEČ ...|10. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Bogoslužje drugega dne devetdnevnice sta ob dekanijskem misijonu in v pripravi na obletnico Slomškove beatifikacije oblikovali župniji Janeza Boska in sv. Frančiška Asiškega. Sveto mašo je daroval salezjanec Franc Brečko, somaševal je salezjanec Srečko Golob. Pel je župnijski pevski zbor iz župnije sv. Janeza Boska pod vodstvom Mateja Luketiča.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Bogoslužje drugega dne devetdnevnice sta ob dekanijskem misijonu in v pripravi na obletnico Slomškove beatifikacije oblikovali župniji Janeza Boska in sv. Frančiška Asiškega. Sveto mašo je daroval salezjanec Franc Brečko, somaševal je salezjanec Srečko Golob. Pel je župnijski pevski zbor iz župnije sv. Janeza Boska pod vodstvom Mateja Luketiča.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Bogoslužje drugega dne devetdnevnice sta ob dekanijskem misijonu in v pripravi na obletnico Slomškove beatifikacije oblikovali župniji Janeza Boska in sv. Frančiška Asiškega. Sveto mašo je daroval salezjanec Franc Brečko, somaševal je salezjanec Srečko Golob. Pel je župnijski pevski zbor iz župnije sv. Janeza Boska pod vodstvom Mateja Luketiča.
VEČ ...|10. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Bogoslužje drugega dne devetdnevnice sta ob dekanijskem misijonu in v pripravi na obletnico Slomškove beatifikacije oblikovali župniji Janeza Boska in sv. Frančiška Asiškega. Sveto mašo je daroval salezjanec Franc Brečko, somaševal je salezjanec Srečko Golob. Pel je župnijski pevski zbor iz župnije sv. Janeza Boska pod vodstvom Mateja Luketiča.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Globine

VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

duhovnostevangelijpogovor

Globine

O izpuščanju
Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.
VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju
Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijpogovor

Duhovna misel

VEČ ...|10. 9. 2019
Z besedo in dejanjem

V tistih dneh je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst. (Lk 6, 12-13)

Z besedo in dejanjem

V tistih dneh je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst. (Lk 6, 12-13)

duhovnost

Duhovna misel

Z besedo in dejanjem
V tistih dneh je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst. (Lk 6, 12-13)
VEČ ...|10. 9. 2019
Z besedo in dejanjem
V tistih dneh je šel Jezus na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih je izmed njih izbral dvanajst. (Lk 6, 12-13)

Gregor Čušin

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|9. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Ob dekanijskem misijonu in v pripravi na obletnico Slomškove beatifikacije sta bogoslužje prvega dne devetdnevnice oblikovali župniji sv. Jožef in sv. Magdalena v Mariboru. Sv. mašo je daroval p. Ivan Hočevar, somaševal in pridigal pa je p. Vinko Škafar. Bogoslužje je s petjem obogatil zbor sv. Jožefa pod vodstvom Zinke Golob in Anice Vogelnik.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Ob dekanijskem misijonu in v pripravi na obletnico Slomškove beatifikacije sta bogoslužje prvega dne devetdnevnice oblikovali župniji sv. Jožef in sv. Magdalena v Mariboru. Sv. mašo je daroval p. Ivan Hočevar, somaševal in pridigal pa je p. Vinko Škafar. Bogoslužje je s petjem obogatil zbor sv. Jožefa pod vodstvom Zinke Golob in Anice Vogelnik.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Ob dekanijskem misijonu in v pripravi na obletnico Slomškove beatifikacije sta bogoslužje prvega dne devetdnevnice oblikovali župniji sv. Jožef in sv. Magdalena v Mariboru. Sv. mašo je daroval p. Ivan Hočevar, somaševal in pridigal pa je p. Vinko Škafar. Bogoslužje je s petjem obogatil zbor sv. Jožefa pod vodstvom Zinke Golob in Anice Vogelnik.
VEČ ...|9. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Ob dekanijskem misijonu in v pripravi na obletnico Slomškove beatifikacije sta bogoslužje prvega dne devetdnevnice oblikovali župniji sv. Jožef in sv. Magdalena v Mariboru. Sv. mašo je daroval p. Ivan Hočevar, somaševal in pridigal pa je p. Vinko Škafar. Bogoslužje je s petjem obogatil zbor sv. Jožefa pod vodstvom Zinke Golob in Anice Vogelnik.

Radio Ognjišče

duhovnost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 9. 2019
Lambert Erlich

Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Lambert Erlich

Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Lambert Erlich

Slovenski mučenci 20. stoletja

Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.
VEČ ...|8. 9. 2019
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Jože Bartolj

Lambert Erlich

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 11. 2019
50. PGV in minister v Avstaliji

O 50. Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu, ki sta ga pripravili Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza - krovni mladinski slovenski organizaciji v Argentini. Poročali smo še o prvih dneh obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika pri rojakih v Avstraliji.

50. PGV in minister v Avstaliji

O 50. Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu, ki sta ga pripravili Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza - krovni mladinski slovenski organizaciji v Argentini. Poročali smo še o prvih dneh obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika pri rojakih v Avstraliji.

Matjaž Merljak

rojakiinfoavstralijaargentina

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Ritem srca

VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo