Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 9. 2025
Slovenski prevod monografije o fašističnem taborišču Renicci

Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar

Slovenski prevod monografije o fašističnem taborišču Renicci

Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovenski prevod monografije o fašističnem taborišču Renicci

Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar

VEČ ...|18. 9. 2025
Slovenski prevod monografije o fašističnem taborišču Renicci

Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Pogovor o

VEČ ...|17. 9. 2025
Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

politikaživljenje

Pogovor o

Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

VEČ ...|17. 9. 2025
Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 9. 2025
Sklenila se je prenovljena, jubilejna Draga

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.

Sklenila se je prenovljena, jubilejna Draga

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Sklenila se je prenovljena, jubilejna Draga

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.

VEČ ...|15. 9. 2025
Sklenila se je prenovljena, jubilejna Draga

V parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se včeraj sklenili 60. Študijski dnevi Draga. Bili so prenovljeni, namesto običajnih predavanj so bila tokrat na sporedu pričevanja gostov. Včeraj je zbrane nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, izročili so tudi 14. Peterlinovo nagrado. Prejel jo je pisatelj in povratnik iz argentinske politične emigracije Zorko Simčič. Zaradi zdravstvenih vzrokov nagrajenca ni bilo na Opčine, je pa zbranim poslal video sporočilo, v katerem se je spomnil tudi soustanovitelja študijskih dnevov Jožeta Peterlina. Na sobotnem slavnostnem večeru ob 60-letnici Drage je zbrane nagovoril novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, predstavili so tudi jubilejni zbornik. Že v petek, prvi dan Drage, sta ob jubileju priznanje organizatorju, Društvu slovenskih izobražencev, izročila predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik vlade Matej Arčon.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 9. 2025
Študijski dnevi Draga 2025 v luči vojn, nestrpnosti in pozabljanja skupnih vrednot

Študijski dnevi Draga 2025 so letos potekali v iskanju skupnih vrednost, etičnih temeljev in prizadevanj za medkulturno sožitje. O pestri zgodovini Drage, ki se je začela že v času komunizma pri nas, je predvsem, za mlajše rodove, spregovorila novinarka in kulturna delavka Breda Susič. 

Študijski dnevi Draga 2025 v luči vojn, nestrpnosti in pozabljanja skupnih vrednot

Študijski dnevi Draga 2025 so letos potekali v iskanju skupnih vrednost, etičnih temeljev in prizadevanj za medkulturno sožitje. O pestri zgodovini Drage, ki se je začela že v času komunizma pri nas, je predvsem, za mlajše rodove, spregovorila novinarka in kulturna delavka Breda Susič. 

Študijski dnevi Draga60 letprostor dialoga

Življenje išče pot

Študijski dnevi Draga 2025 v luči vojn, nestrpnosti in pozabljanja skupnih vrednot

Študijski dnevi Draga 2025 so letos potekali v iskanju skupnih vrednost, etičnih temeljev in prizadevanj za medkulturno sožitje. O pestri zgodovini Drage, ki se je začela že v času komunizma pri nas, je predvsem, za mlajše rodove, spregovorila novinarka in kulturna delavka Breda Susič. 

VEČ ...|15. 9. 2025
Študijski dnevi Draga 2025 v luči vojn, nestrpnosti in pozabljanja skupnih vrednot

Študijski dnevi Draga 2025 so letos potekali v iskanju skupnih vrednost, etičnih temeljev in prizadevanj za medkulturno sožitje. O pestri zgodovini Drage, ki se je začela že v času komunizma pri nas, je predvsem, za mlajše rodove, spregovorila novinarka in kulturna delavka Breda Susič. 

s. Meta Potočnik

Študijski dnevi Draga60 letprostor dialoga

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 9. 2025
60. študijski dnevi Draga 2025

Pred nami so jubilejni 60. študijski dnevi Draga 2025, ki bodo potekali od 12. do 14. septembra v Finžgarjevem parku na Opčinah. Organizatorji, društvo Slovenska prosveta, so tudi tokrat pripravili bogat program, ki ga smo ga tokrat predstavili.

60. študijski dnevi Draga 2025

Pred nami so jubilejni 60. študijski dnevi Draga 2025, ki bodo potekali od 12. do 14. septembra v Finžgarjevem parku na Opčinah. Organizatorji, društvo Slovenska prosveta, so tudi tokrat pripravili bogat program, ki ga smo ga tokrat predstavili.

kultura60 študijski dnevi Draga 2025

Kulturni utrinki

60. študijski dnevi Draga 2025

Pred nami so jubilejni 60. študijski dnevi Draga 2025, ki bodo potekali od 12. do 14. septembra v Finžgarjevem parku na Opčinah. Organizatorji, društvo Slovenska prosveta, so tudi tokrat pripravili bogat program, ki ga smo ga tokrat predstavili.

VEČ ...|11. 9. 2025
60. študijski dnevi Draga 2025

Pred nami so jubilejni 60. študijski dnevi Draga 2025, ki bodo potekali od 12. do 14. septembra v Finžgarjevem parku na Opčinah. Organizatorji, društvo Slovenska prosveta, so tudi tokrat pripravili bogat program, ki ga smo ga tokrat predstavili.

Jože Bartolj

kultura60 študijski dnevi Draga 2025

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 9. 2025
Utrip dneva dne 9. 9.

  • Za jugozahod države izdano opozorilo pred poplavami, burno vremensko dogajanje tudi drugje po državi.
  • Pred volilnim kongreson NSi Anton Harej spregovoril o viziji vodenja stranke.
  • Na posvetu o dolgotrajni oskrbi tudi o predlogih rešitev za nastale težave pri uveljavljanju zakona.
  • Dr. Klemen Jaklič: Slovenija nima dovolj velikega bazena ustavnih pravnikov.
  • Izraelska vojska k evakuaciji pozvala vse prebivalce mesta Gaza, o slednji razpravljali tudi evropski poslanci.
  • Medijsko zadržani papež Leon XIV. opravil svoj prvi intervju.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši na drugi kvalifikacijski tekmi izgubili proti Švici.
  • Vreme: Ponoči in jutri bodo pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi.
  • Komisarka Kos: Najmočnejše varnostno jamstvo za Ukrajino je članstvo v Evropski uniji.
  • Politična kriza v Franciji se še poglablja, premierju nezaupnica s strani parlamenta.
  • V ospredju 60-i študijskih dnevov Draga zasvojenost mladih, demografija ter vojna in mir.

Utrip dneva dne 9. 9.

  • Za jugozahod države izdano opozorilo pred poplavami, burno vremensko dogajanje tudi drugje po državi.
  • Pred volilnim kongreson NSi Anton Harej spregovoril o viziji vodenja stranke.
  • Na posvetu o dolgotrajni oskrbi tudi o predlogih rešitev za nastale težave pri uveljavljanju zakona.
  • Dr. Klemen Jaklič: Slovenija nima dovolj velikega bazena ustavnih pravnikov.
  • Izraelska vojska k evakuaciji pozvala vse prebivalce mesta Gaza, o slednji razpravljali tudi evropski poslanci.
  • Medijsko zadržani papež Leon XIV. opravil svoj prvi intervju.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši na drugi kvalifikacijski tekmi izgubili proti Švici.
  • Vreme: Ponoči in jutri bodo pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi.
  • Komisarka Kos: Najmočnejše varnostno jamstvo za Ukrajino je članstvo v Evropski uniji.
  • Politična kriza v Franciji se še poglablja, premierju nezaupnica s strani parlamenta.
  • V ospredju 60-i študijskih dnevov Draga zasvojenost mladih, demografija ter vojna in mir.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 9. 9.
  • Za jugozahod države izdano opozorilo pred poplavami, burno vremensko dogajanje tudi drugje po državi.
  • Pred volilnim kongreson NSi Anton Harej spregovoril o viziji vodenja stranke.
  • Na posvetu o dolgotrajni oskrbi tudi o predlogih rešitev za nastale težave pri uveljavljanju zakona.
  • Dr. Klemen Jaklič: Slovenija nima dovolj velikega bazena ustavnih pravnikov.
  • Izraelska vojska k evakuaciji pozvala vse prebivalce mesta Gaza, o slednji razpravljali tudi evropski poslanci.
  • Medijsko zadržani papež Leon XIV. opravil svoj prvi intervju.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši na drugi kvalifikacijski tekmi izgubili proti Švici.
  • Vreme: Ponoči in jutri bodo pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi.
  • Komisarka Kos: Najmočnejše varnostno jamstvo za Ukrajino je članstvo v Evropski uniji.
  • Politična kriza v Franciji se še poglablja, premierju nezaupnica s strani parlamenta.
  • V ospredju 60-i študijskih dnevov Draga zasvojenost mladih, demografija ter vojna in mir.
VEČ ...|9. 9. 2025
Utrip dneva dne 9. 9.
  • Za jugozahod države izdano opozorilo pred poplavami, burno vremensko dogajanje tudi drugje po državi.
  • Pred volilnim kongreson NSi Anton Harej spregovoril o viziji vodenja stranke.
  • Na posvetu o dolgotrajni oskrbi tudi o predlogih rešitev za nastale težave pri uveljavljanju zakona.
  • Dr. Klemen Jaklič: Slovenija nima dovolj velikega bazena ustavnih pravnikov.
  • Izraelska vojska k evakuaciji pozvala vse prebivalce mesta Gaza, o slednji razpravljali tudi evropski poslanci.
  • Medijsko zadržani papež Leon XIV. opravil svoj prvi intervju.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši na drugi kvalifikacijski tekmi izgubili proti Švici.
  • Vreme: Ponoči in jutri bodo pogoste padavine z nevihtami in močnejšimi nalivi.
  • Komisarka Kos: Najmočnejše varnostno jamstvo za Ukrajino je članstvo v Evropski uniji.
  • Politična kriza v Franciji se še poglablja, premierju nezaupnica s strani parlamenta.
  • V ospredju 60-i študijskih dnevov Draga zasvojenost mladih, demografija ter vojna in mir.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 9. 2025
O Dragi 2025 novinarka Breda Susič

Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.

O Dragi 2025 novinarka Breda Susič

Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.

info

Informativni prispevki

O Dragi 2025 novinarka Breda Susič

Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.

VEČ ...|9. 9. 2025
O Dragi 2025 novinarka Breda Susič

Konec tedna, od 12. do 14. septembra, bodo le nekaj kilometrov čez mejo z Italijo potekali že 60. Študijski dnevi Draga, ki so edinstven prostor pogovora, kritičnega razmišljanja in skupnega iskanja za pereča družbena vprašanja. Z novinarko, kulturno delavko in podpredsednico Slovenske prosvete Bredo Susič, ki povezuje katoliška prosvetna in kulturna društva na Tržaškem, se je pogovarjala Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 9. 2025
Štipendije za zamejce in izseljence

Javni štipendijski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij, ki jih lahko za študij v naši državi prejmejo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje za pridobitev javnoveljavne stopnje izobrazbe v Slovenije. Višina osnovne štipendije znaša 251,61 evrov mesečno. K štipendiji se lahko dodelijo dodatki. Štipendijo lahko prejmejo, če imajo državljanstvo naše države ali status Slovenca brez državljanstva, lahko pa tudi, če so brez enega ali drugega. Predložiti morajo ustrezna dokazila o slovenskem poreklu do drugega kolena v ravni vrsti in dokazila o članstvu v slovenskih izseljenskih oz. zamejskih strukturah (društvih, organizacijah, itd.) ali dokazila o aktivnih vezeh kandidata s Slovenijo ali druga ustrezna potrdila. Rok za prijavo je 30. september. Do tega datuma morajo zamejci in izseljenci vložiti tudi vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.

Štipendije za zamejce in izseljence

Javni štipendijski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij, ki jih lahko za študij v naši državi prejmejo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje za pridobitev javnoveljavne stopnje izobrazbe v Slovenije. Višina osnovne štipendije znaša 251,61 evrov mesečno. K štipendiji se lahko dodelijo dodatki. Štipendijo lahko prejmejo, če imajo državljanstvo naše države ali status Slovenca brez državljanstva, lahko pa tudi, če so brez enega ali drugega. Predložiti morajo ustrezna dokazila o slovenskem poreklu do drugega kolena v ravni vrsti in dokazila o članstvu v slovenskih izseljenskih oz. zamejskih strukturah (društvih, organizacijah, itd.) ali dokazila o aktivnih vezeh kandidata s Slovenijo ali druga ustrezna potrdila. Rok za prijavo je 30. september. Do tega datuma morajo zamejci in izseljenci vložiti tudi vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.

družbarojakištudij

Slovencem po svetu in domovini

Štipendije za zamejce in izseljence

Javni štipendijski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij, ki jih lahko za študij v naši državi prejmejo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje za pridobitev javnoveljavne stopnje izobrazbe v Slovenije. Višina osnovne štipendije znaša 251,61 evrov mesečno. K štipendiji se lahko dodelijo dodatki. Štipendijo lahko prejmejo, če imajo državljanstvo naše države ali status Slovenca brez državljanstva, lahko pa tudi, če so brez enega ali drugega. Predložiti morajo ustrezna dokazila o slovenskem poreklu do drugega kolena v ravni vrsti in dokazila o članstvu v slovenskih izseljenskih oz. zamejskih strukturah (društvih, organizacijah, itd.) ali dokazila o aktivnih vezeh kandidata s Slovenijo ali druga ustrezna potrdila. Rok za prijavo je 30. september. Do tega datuma morajo zamejci in izseljenci vložiti tudi vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.

VEČ ...|8. 9. 2025
Štipendije za zamejce in izseljence

Javni štipendijski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij, ki jih lahko za študij v naši državi prejmejo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje za pridobitev javnoveljavne stopnje izobrazbe v Slovenije. Višina osnovne štipendije znaša 251,61 evrov mesečno. K štipendiji se lahko dodelijo dodatki. Štipendijo lahko prejmejo, če imajo državljanstvo naše države ali status Slovenca brez državljanstva, lahko pa tudi, če so brez enega ali drugega. Predložiti morajo ustrezna dokazila o slovenskem poreklu do drugega kolena v ravni vrsti in dokazila o članstvu v slovenskih izseljenskih oz. zamejskih strukturah (društvih, organizacijah, itd.) ali dokazila o aktivnih vezeh kandidata s Slovenijo ali druga ustrezna potrdila. Rok za prijavo je 30. september. Do tega datuma morajo zamejci in izseljenci vložiti tudi vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.

Matjaž Merljak

družbarojakištudij

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2025
Mala šola osebnih financ - delnice in vzajemni skladi

Posvetili smo se vprašanju, kam s tistim presežkom denarja, ki bi ga radi čim bolj varno naložili. Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič, ki je spregovoril o naložbah v delnice in vzajemne sklade. Kaj je bolj tvegano, kaj bolj donosno, in kaj bolj primerno za začetnike?

Mala šola osebnih financ - delnice in vzajemni skladi

Posvetili smo se vprašanju, kam s tistim presežkom denarja, ki bi ga radi čim bolj varno naložili. Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič, ki je spregovoril o naložbah v delnice in vzajemne sklade. Kaj je bolj tvegano, kaj bolj donosno, in kaj bolj primerno za začetnike?

Blaž Lesnik

osebne financesvetovanjenaložbedelnicevzajemni skladborza

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 9. 2025
Slovenski prevod monografije o fašističnem taborišču Renicci

Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar

Slovenski prevod monografije o fašističnem taborišču Renicci

Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Duhovna misel

VEČ ...|19. 9. 2025
Nekdanji mogočni hrast

Nekoč je stalo mogočno drevo. Kot nekakšna stavba je zaznamovalo pokrajino. Ob njem so se srečevali rodovi dijakov. Nihče si ni mogel ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekdanji mogočni hrast

Nekoč je stalo mogočno drevo. Kot nekakšna stavba je zaznamovalo pokrajino. Ob njem so se srečevali rodovi dijakov. Nihče si ni mogel ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|12. 9. 2025
Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Peter Lah: Resnica za ljudi, ki so se prilepili na zaslon

Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ... 

Jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu

komentar

Sol in luč

VEČ ...|16. 9. 2025
O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

Tadej Sadar

pogovorspominduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|19. 9. 2025
Spominjamo se dne 19. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 9. 2025
Je treba lisičke popariti?

Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.  

Je treba lisičke popariti?

Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|19. 9. 2025
Nekdanji mogočni hrast

Nekoč je stalo mogočno drevo. Kot nekakšna stavba je zaznamovalo pokrajino. Ob njem so se srečevali rodovi dijakov. Nihče si ni mogel ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekdanji mogočni hrast

Nekoč je stalo mogočno drevo. Kot nekakšna stavba je zaznamovalo pokrajino. Ob njem so se srečevali rodovi dijakov. Nihče si ni mogel ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 9. 2025
Žalostni del dne 19. 9.

Molile so redovnice - Uršulinke

Žalostni del dne 19. 9.

Molile so redovnice - Uršulinke

Radio Ognjišče