Iz Betanije

VEČ ...|5. 7. 2019
Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja

Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja

Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja
Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«
VEČ ...|5. 7. 2019
Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja
Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

Blaž Lesnik

duhovnostštudijteološka fakulteta

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.
VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Iz Betanije

VEČ ...|3. 7. 2019
Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?

Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?

Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?
Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.
VEČ ...|3. 7. 2019
Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?
Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

VEČ ...|1. 7. 2019
Vas zanima študij duhovnosti?

Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

Vas zanima študij duhovnosti?

Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

Vas zanima študij duhovnosti?
Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.
VEČ ...|1. 7. 2019
Vas zanima študij duhovnosti?
Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostštudijteološka fakulteta

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

Informativni prispevki

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.
VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

Tanja Dominko

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

A štekaš?

VEČ ...|15. 5. 2019
Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

mladiglasba

A štekaš?

Intervju z Matejem Sedmakom
Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.
VEČ ...|15. 5. 2019
Intervju z Matejem Sedmakom
Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Jure SešekJan Gerl

mladiglasba

Z ljudmi na poti

VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji

Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji

Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.
VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Andrej Šinko

družbapogovor

A štekaš?

VEČ ...|27. 3. 2019
Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.

Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);

Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.

Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);

mladiglasba

A štekaš?

Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.
Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);
VEČ ...|27. 3. 2019
Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.
Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);

Jure SešekJan Gerl

mladiglasba

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 2. 2019
Predstavitev marčevskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

Predstavitev marčevskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

infoognjišče

Informativni prispevki

Predstavitev marčevskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.
VEČ ...|28. 2. 2019
Predstavitev marčevskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

Matjaž Merljak

infoognjišče

Naš pogled

VEČ ...|26. 2. 2019
Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?

Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?

Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

komentar

Naš pogled

Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?
Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.
VEČ ...|26. 2. 2019
Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?
Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

Andrej Šinko

komentar

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta
Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta
Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

Robert Božič

izobraževanjevzgojamladi

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2019
Karierna pot

Nataša Hanuna, karierna svetovalka, je pred Informativnimi dnevi svetovala o izbiri poklicne oziroma študijske poti. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela postaja poklicno usmerjanje vse pomembnejše.

Karierna pot

Nataša Hanuna, karierna svetovalka, je pred Informativnimi dnevi svetovala o izbiri poklicne oziroma študijske poti. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela postaja poklicno usmerjanje vse pomembnejše.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Karierna pot
Nataša Hanuna, karierna svetovalka, je pred Informativnimi dnevi svetovala o izbiri poklicne oziroma študijske poti. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela postaja poklicno usmerjanje vse pomembnejše.
VEČ ...|13. 2. 2019
Karierna pot
Nataša Hanuna, karierna svetovalka, je pred Informativnimi dnevi svetovala o izbiri poklicne oziroma študijske poti. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela postaja poklicno usmerjanje vse pomembnejše.

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2019
Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu

Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu

Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.

infopolitikasodstvokomentar

Informativni prispevki

Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu
Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.
VEČ ...|13. 2. 2019
Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu
Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Alen Salihović

infopolitikasodstvokomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika

Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika

Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospomin

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika
Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.
VEČ ...|5. 2. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika
Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

Radio Vatikanp. Ivan Herceg

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospomin

Mladoskop

VEČ ...|1. 2. 2019
Po končani Teološki bom imel štiri poklice

Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.

Po končani Teološki bom imel štiri poklice

Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.

mladiizobraževanjevzgojaduhovnostdružba

Mladoskop

Po končani Teološki bom imel štiri poklice
Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.
VEČ ...|1. 2. 2019
Po končani Teološki bom imel štiri poklice
Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.

Nataša Ličen

mladiizobraževanjevzgojaduhovnostdružba

Via positiva

VEČ ...|24. 1. 2019
S svojim delom vsak lahko izboljšuje življenja drugih

Sabina Jaušovec Salinas je po izobrazbi pravnica, Slovenka, ki je po izobrazbi na mariborski pravni fakulteti nadaljevala študij v tujini, dokončala magisterij na Irskem. Tam je spoznala moža in v tujini ostala. Trenutno živi v Združenih državah Amerike, kjer v enem od velikih podjetij deluje kot pravnica na področju varstva osebnih podatkov.

S svojim delom vsak lahko izboljšuje življenja drugih

Sabina Jaušovec Salinas je po izobrazbi pravnica, Slovenka, ki je po izobrazbi na mariborski pravni fakulteti nadaljevala študij v tujini, dokončala magisterij na Irskem. Tam je spoznala moža in v tujini ostala. Trenutno živi v Združenih državah Amerike, kjer v enem od velikih podjetij deluje kot pravnica na področju varstva osebnih podatkov.

izobraževanjepogovordružbapodjetništvo

Via positiva

S svojim delom vsak lahko izboljšuje življenja drugih
Sabina Jaušovec Salinas je po izobrazbi pravnica, Slovenka, ki je po izobrazbi na mariborski pravni fakulteti nadaljevala študij v tujini, dokončala magisterij na Irskem. Tam je spoznala moža in v tujini ostala. Trenutno živi v Združenih državah Amerike, kjer v enem od velikih podjetij deluje kot pravnica na področju varstva osebnih podatkov.
VEČ ...|24. 1. 2019
S svojim delom vsak lahko izboljšuje življenja drugih
Sabina Jaušovec Salinas je po izobrazbi pravnica, Slovenka, ki je po izobrazbi na mariborski pravni fakulteti nadaljevala študij v tujini, dokončala magisterij na Irskem. Tam je spoznala moža in v tujini ostala. Trenutno živi v Združenih državah Amerike, kjer v enem od velikih podjetij deluje kot pravnica na področju varstva osebnih podatkov.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovordružbapodjetništvo

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 1. 2019
Novak: Poklic vojaka je treba narediti zanimiv

Slovenska vojska je še vedno soočena s pomanjkanjem kadra. Na obrambnem ministrstvu poskušajo trend obrniti tudi s približno 230 kadrovskimi štipendijami za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto. Predsednik Sindikata vojakov Gvido Novak pa pravi, da je treba narediti poklic vojaka zanimiv, na eni strani s plačo na drugi pa tudi z bonitetami.

Novak: Poklic vojaka je treba narediti zanimiv

Slovenska vojska je še vedno soočena s pomanjkanjem kadra. Na obrambnem ministrstvu poskušajo trend obrniti tudi s približno 230 kadrovskimi štipendijami za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto. Predsednik Sindikata vojakov Gvido Novak pa pravi, da je treba narediti poklic vojaka zanimiv, na eni strani s plačo na drugi pa tudi z bonitetami.

infokomentar

Informativni prispevki

Novak: Poklic vojaka je treba narediti zanimiv
Slovenska vojska je še vedno soočena s pomanjkanjem kadra. Na obrambnem ministrstvu poskušajo trend obrniti tudi s približno 230 kadrovskimi štipendijami za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto. Predsednik Sindikata vojakov Gvido Novak pa pravi, da je treba narediti poklic vojaka zanimiv, na eni strani s plačo na drugi pa tudi z bonitetami.
VEČ ...|23. 1. 2019
Novak: Poklic vojaka je treba narediti zanimiv
Slovenska vojska je še vedno soočena s pomanjkanjem kadra. Na obrambnem ministrstvu poskušajo trend obrniti tudi s približno 230 kadrovskimi štipendijami za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto. Predsednik Sindikata vojakov Gvido Novak pa pravi, da je treba narediti poklic vojaka zanimiv, na eni strani s plačo na drugi pa tudi z bonitetami.

Andrej Šinko

infokomentar

Svetovalnica

VEČ ...|17. 1. 2019
Cent na cent

V Svetovalnici bosta v novem letu enkrat mesečno z nami finančna strokovnjaka Ana in Mitja Vezovišek. V prvi oddaji sta odgovorila na vprašanje študentke, ki zaključuje študij in se želi odseliti na svoje. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje upokojenega para in njune hčerke, ki pogosto potrebuje denar.

Cent na cent

V Svetovalnici bosta v novem letu enkrat mesečno z nami finančna strokovnjaka Ana in Mitja Vezovišek. V prvi oddaji sta odgovorila na vprašanje študentke, ki zaključuje študij in se želi odseliti na svoje. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje upokojenega para in njune hčerke, ki pogosto potrebuje denar.

svetovanje

Svetovalnica

Cent na cent
V Svetovalnici bosta v novem letu enkrat mesečno z nami finančna strokovnjaka Ana in Mitja Vezovišek. V prvi oddaji sta odgovorila na vprašanje študentke, ki zaključuje študij in se želi odseliti na svoje. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje upokojenega para in njune hčerke, ki pogosto potrebuje denar.
VEČ ...|17. 1. 2019
Cent na cent
V Svetovalnici bosta v novem letu enkrat mesečno z nami finančna strokovnjaka Ana in Mitja Vezovišek. V prvi oddaji sta odgovorila na vprašanje študentke, ki zaključuje študij in se želi odseliti na svoje. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje upokojenega para in njune hčerke, ki pogosto potrebuje denar.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanje

Z ljudmi na poti

VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač

Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Igor Kovač

Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.
VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Helena Škrlec

družbapogovor

Pojdite in učite

VEČ ...|13. 1. 2019
O obisku ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra v Etiopiji

V naši misijonski oddaji ste lahko slišali kaj so v Adis Abebi doživeli predstavniki ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra za družino. Redovnim predstojnikom v misijonski Etiopiji so skušali predati znanje o delu z mladino, o tem, kaj pomeni ohranjati odnose in kaj je v odnosih najbolj pomembno.

O obisku ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra v Etiopiji

V naši misijonski oddaji ste lahko slišali kaj so v Adis Abebi doživeli predstavniki ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra za družino. Redovnim predstojnikom v misijonski Etiopiji so skušali predati znanje o delu z mladino, o tem, kaj pomeni ohranjati odnose in kaj je v odnosih najbolj pomembno.

Etiopijamisijonipogovorvzgojaduhovnost

Pojdite in učite

O obisku ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra v Etiopiji
V naši misijonski oddaji ste lahko slišali kaj so v Adis Abebi doživeli predstavniki ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra za družino. Redovnim predstojnikom v misijonski Etiopiji so skušali predati znanje o delu z mladino, o tem, kaj pomeni ohranjati odnose in kaj je v odnosih najbolj pomembno.
VEČ ...|13. 1. 2019
O obisku ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra v Etiopiji
V naši misijonski oddaji ste lahko slišali kaj so v Adis Abebi doživeli predstavniki ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra za družino. Redovnim predstojnikom v misijonski Etiopiji so skušali predati znanje o delu z mladino, o tem, kaj pomeni ohranjati odnose in kaj je v odnosih najbolj pomembno.

Jure Sešek

Etiopijamisijonipogovorvzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 12. 2018
Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

jaslice v slovenijibalantičev večerivo bric

Kulturni utrinki

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji
Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.
VEČ ...|13. 12. 2018
Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji
Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Jože Bartolj

jaslice v slovenijibalantičev večerivo bric

Evropska unija v živo

VEČ ...|9. 12. 2018
Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

politika

Evropska unija v živo

Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.
VEČ ...|9. 12. 2018
Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Helena Škrlec

politika

Mladoskop

VEČ ...|15. 11. 2018
Izobrazba je priložnost, ne usoda

Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.

Izobrazba je priložnost, ne usoda

Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.

Izobraževanjemladivzgojaduhovnost

Mladoskop

Izobrazba je priložnost, ne usoda
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.
VEČ ...|15. 11. 2018
Izobrazba je priložnost, ne usoda
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladivzgojaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 11. 2018
Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma

Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.

Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma

Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.

družbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma
Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.
VEČ ...|12. 11. 2018
Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma
Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.

Tanja Dominko

družbapolitika

Moja zgodba

VEČ ...|7. 10. 2018
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih

V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.

Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih

V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.

andrej razdrihslavni slovenski pravdarji

Moja zgodba

Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.
VEČ ...|7. 10. 2018
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.

Jože Bartolj

andrej razdrihslavni slovenski pravdarji

Kolokvij

VEČ ...|5. 10. 2018
Oktobrska vabila

Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...

Oktobrska vabila

Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...

mladipogovorduhovnost

Kolokvij

Oktobrska vabila
Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...
VEČ ...|5. 10. 2018
Oktobrska vabila
Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|28. 9. 2018
Študij logoterapije

Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.

Študij logoterapije

Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.

izobraževanjepsihologijaterapija

Iz Betanije

Študij logoterapije
Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.
VEČ ...|28. 9. 2018
Študij logoterapije
Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.

Mateja Subotičanec

izobraževanjepsihologijaterapija

Pogovor o

VEČ ...|26. 9. 2018
Visoko šolstvo

Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.

Visoko šolstvo

Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.

izobraževanjepogovor

Pogovor o

Visoko šolstvo
Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.
VEČ ...|26. 9. 2018
Visoko šolstvo
Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.

Tanja Dominko

izobraževanjepogovor

Mladoskop

VEČ ...|30. 8. 2018
Študij na Teološki Fakulteti

K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.

Študij na Teološki Fakulteti

K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.

izobraževanjemladipogovor

Mladoskop

Študij na Teološki Fakulteti
K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|30. 8. 2018
Študij na Teološki Fakulteti
K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.

Nataša Ličen

izobraževanjemladipogovor

Kolokvij

VEČ ...|24. 8. 2018
Kapucini z zelenortskih otokov

Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

Kapucini z zelenortskih otokov

Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

mladiduhovnostpogovor

Kolokvij

Kapucini z zelenortskih otokov
Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.
VEČ ...|24. 8. 2018
Kapucini z zelenortskih otokov
Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovor

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|23. 8. 2018
Pesmi skladatelja Jureta Robežnika

V oddaji z zimzeleno glasbo smo prevajali pesmi enega najimenitnejših ustvarjalcev slovenske zabavne glasbe, ki je pravzaprav glasbeni samorastnik - končal je študij germanistike, po igranju v različnih jazzovskih in plesnih zasedbah pa začel tudi komponirati. Sprehodili smo se od njegove prve Glas stare ure s Slovenske popevke 1962 mimo opatijskih uspešnic (Na deževen dan, Mesto mladih, Otoki in Človek, ki ga ni) do triumfa na Slovenski popevki 1968 (Presnečenja z Belimi vranami). V oddajo smo uvrstili tudi pesem, s katero se je pojavil na obnovljeni Slovenski popevki 2000 - Cvetje in poletje v izvedbi Ane Dežman in eno njegovih napopularnejših, ki je bila napisna za predstavo v Mali drami SNG - Lastovke. V zadnjem delu smo predvajali tudi pevko Vicky Leandros, ki se je prav tako rodila 23. avgusta in še nekaj drugih prijetnih melodij.

Pesmi skladatelja Jureta Robežnika

V oddaji z zimzeleno glasbo smo prevajali pesmi enega najimenitnejših ustvarjalcev slovenske zabavne glasbe, ki je pravzaprav glasbeni samorastnik - končal je študij germanistike, po igranju v različnih jazzovskih in plesnih zasedbah pa začel tudi komponirati. Sprehodili smo se od njegove prve Glas stare ure s Slovenske popevke 1962 mimo opatijskih uspešnic (Na deževen dan, Mesto mladih, Otoki in Človek, ki ga ni) do triumfa na Slovenski popevki 1968 (Presnečenja z Belimi vranami). V oddajo smo uvrstili tudi pesem, s katero se je pojavil na obnovljeni Slovenski popevki 2000 - Cvetje in poletje v izvedbi Ane Dežman in eno njegovih napopularnejših, ki je bila napisna za predstavo v Mali drami SNG - Lastovke. V zadnjem delu smo predvajali tudi pevko Vicky Leandros, ki se je prav tako rodila 23. avgusta in še nekaj drugih prijetnih melodij.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Pesmi skladatelja Jureta Robežnika
V oddaji z zimzeleno glasbo smo prevajali pesmi enega najimenitnejših ustvarjalcev slovenske zabavne glasbe, ki je pravzaprav glasbeni samorastnik - končal je študij germanistike, po igranju v različnih jazzovskih in plesnih zasedbah pa začel tudi komponirati. Sprehodili smo se od njegove prve Glas stare ure s Slovenske popevke 1962 mimo opatijskih uspešnic (Na deževen dan, Mesto mladih, Otoki in Človek, ki ga ni) do triumfa na Slovenski popevki 1968 (Presnečenja z Belimi vranami). V oddajo smo uvrstili tudi pesem, s katero se je pojavil na obnovljeni Slovenski popevki 2000 - Cvetje in poletje v izvedbi Ane Dežman in eno njegovih napopularnejših, ki je bila napisna za predstavo v Mali drami SNG - Lastovke. V zadnjem delu smo predvajali tudi pevko Vicky Leandros, ki se je prav tako rodila 23. avgusta in še nekaj drugih prijetnih melodij.
VEČ ...|23. 8. 2018
Pesmi skladatelja Jureta Robežnika
V oddaji z zimzeleno glasbo smo prevajali pesmi enega najimenitnejših ustvarjalcev slovenske zabavne glasbe, ki je pravzaprav glasbeni samorastnik - končal je študij germanistike, po igranju v različnih jazzovskih in plesnih zasedbah pa začel tudi komponirati. Sprehodili smo se od njegove prve Glas stare ure s Slovenske popevke 1962 mimo opatijskih uspešnic (Na deževen dan, Mesto mladih, Otoki in Človek, ki ga ni) do triumfa na Slovenski popevki 1968 (Presnečenja z Belimi vranami). V oddajo smo uvrstili tudi pesem, s katero se je pojavil na obnovljeni Slovenski popevki 2000 - Cvetje in poletje v izvedbi Ane Dežman in eno njegovih napopularnejših, ki je bila napisna za predstavo v Mali drami SNG - Lastovke. V zadnjem delu smo predvajali tudi pevko Vicky Leandros, ki se je prav tako rodila 23. avgusta in še nekaj drugih prijetnih melodij.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 8. 2018
Začenjajo se Dnevi poezije in Vina - 120 letnica Avgusta Černigoja Sežana - Zven grajskih strun Vipavski Križ - Karmina Šilec odhaja v ZDA

Za konec pa še novica o ne preveč dobrem finančnem stanju naše kulture …Umetniška vodja zbora Carmina Slovenica Karmina Šilec odhaja septembra na enoletno rezidenco na ameriški univerzi Harvard. Na tamkajšnjem Inštitutu za napredne študije Radcliffe bo razvijala nov glasbeno-gledališki projekt. Njen zbor Carmina Slovenica pa ostaja v Mariboru in po izpadu iz državnega sofinanciranja čaka na boljše čase. Glede na to, da je Šilčeva gonilna sila zbora Carmina Slovenica, bo njena odsotnost gotovo vplivala na njegovo delovanje.

Začenjajo se Dnevi poezije in Vina - 120 letnica Avgusta Černigoja Sežana - Zven grajskih strun Vipavski Križ - Karmina Šilec odhaja v ZDA

Za konec pa še novica o ne preveč dobrem finančnem stanju naše kulture …Umetniška vodja zbora Carmina Slovenica Karmina Šilec odhaja septembra na enoletno rezidenco na ameriški univerzi Harvard. Na tamkajšnjem Inštitutu za napredne študije Radcliffe bo razvijala nov glasbeno-gledališki projekt. Njen zbor Carmina Slovenica pa ostaja v Mariboru in po izpadu iz državnega sofinanciranja čaka na boljše čase. Glede na to, da je Šilčeva gonilna sila zbora Carmina Slovenica, bo njena odsotnost gotovo vplivala na njegovo delovanje.

kultura

Kulturni utrinki

Začenjajo se Dnevi poezije in Vina - 120 letnica Avgusta Černigoja Sežana - Zven grajskih strun Vipavski Križ - Karmina Šilec odhaja v ZDA
Za konec pa še novica o ne preveč dobrem finančnem stanju naše kulture …Umetniška vodja zbora Carmina Slovenica Karmina Šilec odhaja septembra na enoletno rezidenco na ameriški univerzi Harvard. Na tamkajšnjem Inštitutu za napredne študije Radcliffe bo razvijala nov glasbeno-gledališki projekt. Njen zbor Carmina Slovenica pa ostaja v Mariboru in po izpadu iz državnega sofinanciranja čaka na boljše čase. Glede na to, da je Šilčeva gonilna sila zbora Carmina Slovenica, bo njena odsotnost gotovo vplivala na njegovo delovanje.
VEČ ...|21. 8. 2018
Začenjajo se Dnevi poezije in Vina - 120 letnica Avgusta Černigoja Sežana - Zven grajskih strun Vipavski Križ - Karmina Šilec odhaja v ZDA
Za konec pa še novica o ne preveč dobrem finančnem stanju naše kulture …Umetniška vodja zbora Carmina Slovenica Karmina Šilec odhaja septembra na enoletno rezidenco na ameriški univerzi Harvard. Na tamkajšnjem Inštitutu za napredne študije Radcliffe bo razvijala nov glasbeno-gledališki projekt. Njen zbor Carmina Slovenica pa ostaja v Mariboru in po izpadu iz državnega sofinanciranja čaka na boljše čase. Glede na to, da je Šilčeva gonilna sila zbora Carmina Slovenica, bo njena odsotnost gotovo vplivala na njegovo delovanje.

Jože Bartolj

kultura

Moja zgodba

VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Moja zgodba

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.
VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

Jože Bartolj

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovno izpopolnjevanje z doc. dr. Ivanom Platovnjakom

V oddaji pred največjim Marijinim praznikom smo predstavili tudi študijski progam Duhovno izpopolnjevanje, je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani. Naši gostje bodo doc. dr. Ivan Platovnjak in udeleženca Zvonka in brat Jaro.

Duhovno izpopolnjevanje z doc. dr. Ivanom Platovnjakom

V oddaji pred največjim Marijinim praznikom smo predstavili tudi študijski progam Duhovno izpopolnjevanje, je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani. Naši gostje bodo doc. dr. Ivan Platovnjak in udeleženca Zvonka in brat Jaro.

duhovnostdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Duhovno izpopolnjevanje z doc. dr. Ivanom Platovnjakom
V oddaji pred največjim Marijinim praznikom smo predstavili tudi študijski progam Duhovno izpopolnjevanje, je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani. Naši gostje bodo doc. dr. Ivan Platovnjak in udeleženca Zvonka in brat Jaro.
VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovno izpopolnjevanje z doc. dr. Ivanom Platovnjakom
V oddaji pred največjim Marijinim praznikom smo predstavili tudi študijski progam Duhovno izpopolnjevanje, je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani. Naši gostje bodo doc. dr. Ivan Platovnjak in udeleženca Zvonka in brat Jaro.

Petra Stopar

duhovnostdružba

Moja zgodba

VEČ ...|12. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Moja zgodba

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.
VEČ ...|12. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije
V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

Jože Bartolj

oktobrska revolucijatamara griesser pečarmatevž tomšičigor grdina

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 7. 2018
Razstavo pokrajinskega arhiva KP o morju odprli na Ministrstvu za kulturo - Nocoj razstava lončarjev in keramikov - O 53 študijskih dnevih Draga

Natanko čez mesec dni 31. avgusta se bodo na Opčinah pri Trstu začeli Študijski dnevi Draga, tokrat že 53. po vrsti. Potekali bodo v duhu Cankarjeve misli: »Prijatelji, rečem vam besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje!«Organizatorji so ob tem zapisali: Sto let po Cankarjevi smrti so njegove misli za socialno pravičnost ter kritike na račun slovenske družbe in njene zakoreninjenosti v malomeščanstvu še vedno aktualne in poučne.

Razstavo pokrajinskega arhiva KP o morju odprli na Ministrstvu za kulturo - Nocoj razstava lončarjev in keramikov - O 53 študijskih dnevih Draga

Natanko čez mesec dni 31. avgusta se bodo na Opčinah pri Trstu začeli Študijski dnevi Draga, tokrat že 53. po vrsti. Potekali bodo v duhu Cankarjeve misli: »Prijatelji, rečem vam besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje!«Organizatorji so ob tem zapisali: Sto let po Cankarjevi smrti so njegove misli za socialno pravičnost ter kritike na račun slovenske družbe in njene zakoreninjenosti v malomeščanstvu še vedno aktualne in poučne.

kultura

Kulturni utrinki

Razstavo pokrajinskega arhiva KP o morju odprli na Ministrstvu za kulturo - Nocoj razstava lončarjev in keramikov - O 53 študijskih dnevih Draga
Natanko čez mesec dni 31. avgusta se bodo na Opčinah pri Trstu začeli Študijski dnevi Draga, tokrat že 53. po vrsti. Potekali bodo v duhu Cankarjeve misli: »Prijatelji, rečem vam besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje!«Organizatorji so ob tem zapisali: Sto let po Cankarjevi smrti so njegove misli za socialno pravičnost ter kritike na račun slovenske družbe in njene zakoreninjenosti v malomeščanstvu še vedno aktualne in poučne.
VEČ ...|31. 7. 2018
Razstavo pokrajinskega arhiva KP o morju odprli na Ministrstvu za kulturo - Nocoj razstava lončarjev in keramikov - O 53 študijskih dnevih Draga
Natanko čez mesec dni 31. avgusta se bodo na Opčinah pri Trstu začeli Študijski dnevi Draga, tokrat že 53. po vrsti. Potekali bodo v duhu Cankarjeve misli: »Prijatelji, rečem vam besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje!«Organizatorji so ob tem zapisali: Sto let po Cankarjevi smrti so njegove misli za socialno pravičnost ter kritike na račun slovenske družbe in njene zakoreninjenosti v malomeščanstvu še vedno aktualne in poučne.

Jože Bartolj

kultura

Moja zgodba

VEČ ...|22. 7. 2018
Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

spomincirila kermavner

Moja zgodba

Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
VEČ ...|22. 7. 2018
Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Jože Bartolj

spomincirila kermavner

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 7. 2018
Gnoj je zlato

Beti Vidmar, mikrobiologinja, na več področjih uspešna raziskovalka, trenutno za doktorski študij raziskuje razgradnjo keratinskih odpadkov, ki so v agroživilskem sektorju zelo problematični.

Gnoj je zlato

Beti Vidmar, mikrobiologinja, na več področjih uspešna raziskovalka, trenutno za doktorski študij raziskuje razgradnjo keratinskih odpadkov, ki so v agroživilskem sektorju zelo problematični.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Gnoj je zlato
Beti Vidmar, mikrobiologinja, na več področjih uspešna raziskovalka, trenutno za doktorski študij raziskuje razgradnjo keratinskih odpadkov, ki so v agroživilskem sektorju zelo problematični.
VEČ ...|20. 7. 2018
Gnoj je zlato
Beti Vidmar, mikrobiologinja, na več področjih uspešna raziskovalka, trenutno za doktorski študij raziskuje razgradnjo keratinskih odpadkov, ki so v agroživilskem sektorju zelo problematični.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|2. 6. 2018
Kazimir Tarman

Že kot mladostnik je sestavil teleskop, kmalu zatem pa ga je študijska pot zanesla v zoologijo. Posvetil se je prostim očem nevidnim prebivalcem gozdnih tal, ki so, kot sam pravi, živi mlini. Profesor dr. Kazimir Tarman je tudi avtor prvega učbenika o ekologiji. Pred svetovnim dnem okolja smo uglednega strokovnjaka povabili pred naš mikrofon. Iskrivemu sogovorniku lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.

Kazimir Tarman

Že kot mladostnik je sestavil teleskop, kmalu zatem pa ga je študijska pot zanesla v zoologijo. Posvetil se je prostim očem nevidnim prebivalcem gozdnih tal, ki so, kot sam pravi, živi mlini. Profesor dr. Kazimir Tarman je tudi avtor prvega učbenika o ekologiji. Pred svetovnim dnem okolja smo uglednega strokovnjaka povabili pred naš mikrofon. Iskrivemu sogovorniku lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.

Naš gost

Kazimir Tarman
Že kot mladostnik je sestavil teleskop, kmalu zatem pa ga je študijska pot zanesla v zoologijo. Posvetil se je prostim očem nevidnim prebivalcem gozdnih tal, ki so, kot sam pravi, živi mlini. Profesor dr. Kazimir Tarman je tudi avtor prvega učbenika o ekologiji. Pred svetovnim dnem okolja smo uglednega strokovnjaka povabili pred naš mikrofon. Iskrivemu sogovorniku lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.
VEČ ...|2. 6. 2018
Kazimir Tarman
Že kot mladostnik je sestavil teleskop, kmalu zatem pa ga je študijska pot zanesla v zoologijo. Posvetil se je prostim očem nevidnim prebivalcem gozdnih tal, ki so, kot sam pravi, živi mlini. Profesor dr. Kazimir Tarman je tudi avtor prvega učbenika o ekologiji. Pred svetovnim dnem okolja smo uglednega strokovnjaka povabili pred naš mikrofon. Iskrivemu sogovorniku lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.

Blaž Lesnik

Moja zgodba

VEČ ...|20. 5. 2018
Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Moja zgodba

Zdenka in Ivan Zakrajšek
Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
VEČ ...|20. 5. 2018
Zdenka in Ivan Zakrajšek
Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Jože Bartolj

Komentar tedna

VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Komentar tedna

Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.
VEČ ...|27. 4. 2018
Vlasta D. Rus - Iz ilegale na svetli dan
Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Radio Ognjišče

Modrost v očeh

VEČ ...|4. 3. 2018
Za izobraževanje ni nikoli prepozno

Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.

Za izobraževanje ni nikoli prepozno

Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.

pogovorstarostživljenjeizobraževanjeLjubljana

Modrost v očeh

Za izobraževanje ni nikoli prepozno
Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.
VEČ ...|4. 3. 2018
Za izobraževanje ni nikoli prepozno
Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.

Damijana Medved

pogovorstarostživljenjeizobraževanjeLjubljana

Moja zgodba

VEČ ...|21. 1. 2018
Jože Dežman - Prevarani sokoli

Oddaja Moja zgodba je bila tokrat posvečena knjigi z naslovom Prevarani sokoli, ki sta jo avtorja dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest, izdala pri Študijskem centru za narodno spravo. V njej na več kot 500 straneh opisujeta mit o priključitvi pripadnikov telovadnega društva Sokol Osvobodilni fronti. Zanimiva je tudi usoda Sokola po koncu vojne. Ukinili so ga in namesto njega ustanovili telovadno društvo Partizan.

Jože Dežman - Prevarani sokoli

Oddaja Moja zgodba je bila tokrat posvečena knjigi z naslovom Prevarani sokoli, ki sta jo avtorja dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest, izdala pri Študijskem centru za narodno spravo. V njej na več kot 500 straneh opisujeta mit o priključitvi pripadnikov telovadnega društva Sokol Osvobodilni fronti. Zanimiva je tudi usoda Sokola po koncu vojne. Ukinili so ga in namesto njega ustanovili telovadno društvo Partizan.

Moja zgodba

Jože Dežman - Prevarani sokoli
Oddaja Moja zgodba je bila tokrat posvečena knjigi z naslovom Prevarani sokoli, ki sta jo avtorja dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest, izdala pri Študijskem centru za narodno spravo. V njej na več kot 500 straneh opisujeta mit o priključitvi pripadnikov telovadnega društva Sokol Osvobodilni fronti. Zanimiva je tudi usoda Sokola po koncu vojne. Ukinili so ga in namesto njega ustanovili telovadno društvo Partizan.
VEČ ...|21. 1. 2018
Jože Dežman - Prevarani sokoli
Oddaja Moja zgodba je bila tokrat posvečena knjigi z naslovom Prevarani sokoli, ki sta jo avtorja dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest, izdala pri Študijskem centru za narodno spravo. V njej na več kot 500 straneh opisujeta mit o priključitvi pripadnikov telovadnega društva Sokol Osvobodilni fronti. Zanimiva je tudi usoda Sokola po koncu vojne. Ukinili so ga in namesto njega ustanovili telovadno društvo Partizan.

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|19. 7. 2019
Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|5. 7. 2019
Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Jure Sešek

Burundi 2019

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2019
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Marjana Debevec

družbakomentarodnosipolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 7. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|18. 7. 2019
Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Cent na cent

V Svetovalnici sta bila tokrat z nami Ana in Mitja Vezovišek. Odgovorila sta na nekaj vprašnj, ki ste jih poslali - kam naložiti privarčevan denar, da ga bomo oplemenitili; kako se izkopati iz kreditov in limitov; ali je dobro, če imamo vse prihranke v zlatu.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjepogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskažetev

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Dr. Ivan Štuhec: Bitka dobljena, vojna še traja

V tokratnem komentarju dr. Ivan Štuhec komentira delo vlade in premierja Marjana Šarca.

Ivan Štuhec

politikakomentardružba

Duhovna misel

VEČ ...|19. 7. 2019
Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 7. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 7. 2019
Sv. Makrina