Informativni prispevki

VEČ ...|26. 2. 2020
Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki

Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki

Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

infopolitikavlada

Informativni prispevki

Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki
Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.
VEČ ...|26. 2. 2020
Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki
Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

Alen Salihović

infopolitikavlada

Moja zgodba

VEČ ...|16. 2. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

spominMira CencičIvo JevnikarErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del
Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.
VEČ ...|16. 2. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del
Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Jože Bartolj

spominMira CencičIvo JevnikarErnest Jazbec

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

svetovanješolstvo

Svetovalnica

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.
VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Tanja Dominko

svetovanješolstvo

Moja zgodba

VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

spominJože MožinaErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del
Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.
VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del
Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Jože Bartolj

spominJože MožinaErnest Jazbec

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 1. 2020
Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu

22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu

22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

valič zverinfodemokratizacijakomunistipogovorspomin

Informativni prispevki

Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu
22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.
VEČ ...|21. 1. 2020
Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu
22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

Alen Salihović

valič zverinfodemokratizacijakomunistipogovorspomin

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Jože Bartolj

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Moja zgodba

VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.
VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Jože Bartolj

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Z ljudmi na poti

VEČ ...|8. 12. 2019
Irena Kržič, Slovenka na Danskem

Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.

Irena Kržič, Slovenka na Danskem

Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.

pogovortujina

Z ljudmi na poti

Irena Kržič, Slovenka na Danskem
Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.
VEČ ...|8. 12. 2019
Irena Kržič, Slovenka na Danskem
Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

pogovortujina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2019
Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

sodstvonovičinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.
VEČ ...|27. 11. 2019
Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Alen Salihović

sodstvonovičinfopolitikapogovor

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 11. 2019
Razstava Kadar me stvar prime, jo znam

V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Razstava Kadar me stvar prime, jo znam

V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Univerza za tretje življenjsko obdobjeJože PlečnikstarostnikiosamljenostMala pozornost za veliko veselje

Modrost v očeh

Razstava Kadar me stvar prime, jo znam
V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.
VEČ ...|26. 11. 2019
Razstava Kadar me stvar prime, jo znam
V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Damijana Medved

Univerza za tretje življenjsko obdobjeJože PlečnikstarostnikiosamljenostMala pozornost za veliko veselje

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 11. 2019
Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci

Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci

Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

zlorabeomulecpogovorodnosiotrociinfo

Informativni prispevki

Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci
Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.
VEČ ...|19. 11. 2019
Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci
Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

Alen Salihović

zlorabeomulecpogovorodnosiotrociinfo

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Avstrijatujina

Z ljudmi na poti

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.
VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Andrej Šinko

Avstrijatujina

Svetovalnica

VEČ ...|14. 10. 2019
Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Študij v tujini
Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.
VEČ ...|14. 10. 2019
Študij v tujini
Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Tanja Dominko

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanje

Z ljudmi na poti

VEČ ...|13. 10. 2019
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali

Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali

Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.
VEČ ...|13. 10. 2019
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Andrej Šinko

družbapogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 9. 2019
Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje

Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje

Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje
Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.
VEČ ...|8. 9. 2019
Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje
Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

Matjaž Merljak

inforojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 9. 2019
Aktualni pogovor

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

Aktualni pogovor

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

komentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Aktualni pogovor
S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«
VEČ ...|2. 9. 2019
Aktualni pogovor
S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

Tone Gorjup

komentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

spravapogovorinfopolitikaizobraževanje

Informativni prispevki

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|21. 8. 2019
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

spravapogovorinfopolitikaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

infospominpolitika

Informativni prispevki

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

infospominpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|5. 7. 2019
Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja

Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja

Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja
Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«
VEČ ...|5. 7. 2019
Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja
Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

Blaž Lesnik

duhovnostštudijteološka fakulteta

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.
VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Iz Betanije

VEČ ...|3. 7. 2019
Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?

Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?

Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?
Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.
VEČ ...|3. 7. 2019
Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?
Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

VEČ ...|1. 7. 2019
Vas zanima študij duhovnosti?

Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

Vas zanima študij duhovnosti?

Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

Vas zanima študij duhovnosti?
Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.
VEČ ...|1. 7. 2019
Vas zanima študij duhovnosti?
Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostštudijteološka fakulteta

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

Informativni prispevki

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.
VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

Tanja Dominko

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

A štekaš?

VEČ ...|15. 5. 2019
Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

mladiglasba

A štekaš?

Intervju z Matejem Sedmakom
Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.
VEČ ...|15. 5. 2019
Intervju z Matejem Sedmakom
Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Jure SešekJan Gerl

mladiglasba

Z ljudmi na poti

VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji

Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji

Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.
VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Andrej Šinko

družbapogovor

A štekaš?

VEČ ...|27. 3. 2019
Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.

Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);

Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.

Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);

mladiglasba

A štekaš?

Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.
Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);
VEČ ...|27. 3. 2019
Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.
Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);

Jure SešekJan Gerl

mladiglasba

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 2. 2019
Predstavitev marčevskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

Predstavitev marčevskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

infoognjišče

Informativni prispevki

Predstavitev marčevskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.
VEČ ...|28. 2. 2019
Predstavitev marčevskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

Matjaž Merljak

infoognjišče

Naš pogled

VEČ ...|26. 2. 2019
Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?

Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?

Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

komentar

Naš pogled

Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?
Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.
VEČ ...|26. 2. 2019
Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?
Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

Andrej Šinko

komentar

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta
Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta
Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

Robert Božič

izobraževanjevzgojamladi

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2019
Karierna pot

Nataša Hanuna, karierna svetovalka, je pred Informativnimi dnevi svetovala o izbiri poklicne oziroma študijske poti. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela postaja poklicno usmerjanje vse pomembnejše.

Karierna pot

Nataša Hanuna, karierna svetovalka, je pred Informativnimi dnevi svetovala o izbiri poklicne oziroma študijske poti. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela postaja poklicno usmerjanje vse pomembnejše.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Karierna pot
Nataša Hanuna, karierna svetovalka, je pred Informativnimi dnevi svetovala o izbiri poklicne oziroma študijske poti. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela postaja poklicno usmerjanje vse pomembnejše.
VEČ ...|13. 2. 2019
Karierna pot
Nataša Hanuna, karierna svetovalka, je pred Informativnimi dnevi svetovala o izbiri poklicne oziroma študijske poti. Zaradi hitrih sprememb na trgu dela postaja poklicno usmerjanje vse pomembnejše.

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2019
Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu

Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu

Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.

infopolitikasodstvokomentar

Informativni prispevki

Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu
Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.
VEČ ...|13. 2. 2019
Dr. Jernej Letnar Černič o pričakovanjih v novem sodnem letu
Na vrhovnem sodišču so s slovesnostjo odprli letošnje sodno leto. Med izzivi, ki čakajo sodstvo so omenili uveljavitev družinskega zakonika ter začetek delovanja družinskih sodišč, postopni prehod na elektronsko poslovanje ter reševanje že znanih težav s preobremenjenostjo specializiranih oddelkov sodišč. Za komentar ali so to res ključne naloge v novem sodnem letu smo vprašali izrednega profesorja na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča.

Alen Salihović

infopolitikasodstvokomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika

Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika

Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospomin

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika
Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.
VEČ ...|5. 2. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika
Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

Radio Vatikanp. Ivan Herceg

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospomin

Mladoskop

VEČ ...|1. 2. 2019
Po končani Teološki bom imel štiri poklice

Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.

Po končani Teološki bom imel štiri poklice

Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.

mladiizobraževanjevzgojaduhovnostdružba

Mladoskop

Po končani Teološki bom imel štiri poklice
Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.
VEČ ...|1. 2. 2019
Po končani Teološki bom imel štiri poklice
Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.

Nataša Ličen

mladiizobraževanjevzgojaduhovnostdružba

Via positiva

VEČ ...|24. 1. 2019
S svojim delom vsak lahko izboljšuje življenja drugih

Sabina Jaušovec Salinas je po izobrazbi pravnica, Slovenka, ki je po izobrazbi na mariborski pravni fakulteti nadaljevala študij v tujini, dokončala magisterij na Irskem. Tam je spoznala moža in v tujini ostala. Trenutno živi v Združenih državah Amerike, kjer v enem od velikih podjetij deluje kot pravnica na področju varstva osebnih podatkov.

S svojim delom vsak lahko izboljšuje življenja drugih

Sabina Jaušovec Salinas je po izobrazbi pravnica, Slovenka, ki je po izobrazbi na mariborski pravni fakulteti nadaljevala študij v tujini, dokončala magisterij na Irskem. Tam je spoznala moža in v tujini ostala. Trenutno živi v Združenih državah Amerike, kjer v enem od velikih podjetij deluje kot pravnica na področju varstva osebnih podatkov.

izobraževanjepogovordružbapodjetništvo

Via positiva

S svojim delom vsak lahko izboljšuje življenja drugih
Sabina Jaušovec Salinas je po izobrazbi pravnica, Slovenka, ki je po izobrazbi na mariborski pravni fakulteti nadaljevala študij v tujini, dokončala magisterij na Irskem. Tam je spoznala moža in v tujini ostala. Trenutno živi v Združenih državah Amerike, kjer v enem od velikih podjetij deluje kot pravnica na področju varstva osebnih podatkov.
VEČ ...|24. 1. 2019
S svojim delom vsak lahko izboljšuje življenja drugih
Sabina Jaušovec Salinas je po izobrazbi pravnica, Slovenka, ki je po izobrazbi na mariborski pravni fakulteti nadaljevala študij v tujini, dokončala magisterij na Irskem. Tam je spoznala moža in v tujini ostala. Trenutno živi v Združenih državah Amerike, kjer v enem od velikih podjetij deluje kot pravnica na področju varstva osebnih podatkov.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovordružbapodjetništvo

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 1. 2019
Novak: Poklic vojaka je treba narediti zanimiv

Slovenska vojska je še vedno soočena s pomanjkanjem kadra. Na obrambnem ministrstvu poskušajo trend obrniti tudi s približno 230 kadrovskimi štipendijami za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto. Predsednik Sindikata vojakov Gvido Novak pa pravi, da je treba narediti poklic vojaka zanimiv, na eni strani s plačo na drugi pa tudi z bonitetami.

Novak: Poklic vojaka je treba narediti zanimiv

Slovenska vojska je še vedno soočena s pomanjkanjem kadra. Na obrambnem ministrstvu poskušajo trend obrniti tudi s približno 230 kadrovskimi štipendijami za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto. Predsednik Sindikata vojakov Gvido Novak pa pravi, da je treba narediti poklic vojaka zanimiv, na eni strani s plačo na drugi pa tudi z bonitetami.

infokomentar

Informativni prispevki

Novak: Poklic vojaka je treba narediti zanimiv
Slovenska vojska je še vedno soočena s pomanjkanjem kadra. Na obrambnem ministrstvu poskušajo trend obrniti tudi s približno 230 kadrovskimi štipendijami za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto. Predsednik Sindikata vojakov Gvido Novak pa pravi, da je treba narediti poklic vojaka zanimiv, na eni strani s plačo na drugi pa tudi z bonitetami.
VEČ ...|23. 1. 2019
Novak: Poklic vojaka je treba narediti zanimiv
Slovenska vojska je še vedno soočena s pomanjkanjem kadra. Na obrambnem ministrstvu poskušajo trend obrniti tudi s približno 230 kadrovskimi štipendijami za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto. Predsednik Sindikata vojakov Gvido Novak pa pravi, da je treba narediti poklic vojaka zanimiv, na eni strani s plačo na drugi pa tudi z bonitetami.

Andrej Šinko

infokomentar

Svetovalnica

VEČ ...|17. 1. 2019
Cent na cent

V Svetovalnici bosta v novem letu enkrat mesečno z nami finančna strokovnjaka Ana in Mitja Vezovišek. V prvi oddaji sta odgovorila na vprašanje študentke, ki zaključuje študij in se želi odseliti na svoje. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje upokojenega para in njune hčerke, ki pogosto potrebuje denar.

Cent na cent

V Svetovalnici bosta v novem letu enkrat mesečno z nami finančna strokovnjaka Ana in Mitja Vezovišek. V prvi oddaji sta odgovorila na vprašanje študentke, ki zaključuje študij in se želi odseliti na svoje. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje upokojenega para in njune hčerke, ki pogosto potrebuje denar.

svetovanje

Svetovalnica

Cent na cent
V Svetovalnici bosta v novem letu enkrat mesečno z nami finančna strokovnjaka Ana in Mitja Vezovišek. V prvi oddaji sta odgovorila na vprašanje študentke, ki zaključuje študij in se želi odseliti na svoje. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje upokojenega para in njune hčerke, ki pogosto potrebuje denar.
VEČ ...|17. 1. 2019
Cent na cent
V Svetovalnici bosta v novem letu enkrat mesečno z nami finančna strokovnjaka Ana in Mitja Vezovišek. V prvi oddaji sta odgovorila na vprašanje študentke, ki zaključuje študij in se želi odseliti na svoje. Na vrsto je prišlo tudi vprašanje upokojenega para in njune hčerke, ki pogosto potrebuje denar.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanje

Z ljudmi na poti

VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač

Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Igor Kovač

Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.
VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Helena Škrlec

družbapogovor

Pojdite in učite

VEČ ...|13. 1. 2019
O obisku ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra v Etiopiji

V naši misijonski oddaji ste lahko slišali kaj so v Adis Abebi doživeli predstavniki ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra za družino. Redovnim predstojnikom v misijonski Etiopiji so skušali predati znanje o delu z mladino, o tem, kaj pomeni ohranjati odnose in kaj je v odnosih najbolj pomembno.

O obisku ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra v Etiopiji

V naši misijonski oddaji ste lahko slišali kaj so v Adis Abebi doživeli predstavniki ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra za družino. Redovnim predstojnikom v misijonski Etiopiji so skušali predati znanje o delu z mladino, o tem, kaj pomeni ohranjati odnose in kaj je v odnosih najbolj pomembno.

Etiopijamisijonipogovorvzgojaduhovnost

Pojdite in učite

O obisku ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra v Etiopiji
V naši misijonski oddaji ste lahko slišali kaj so v Adis Abebi doživeli predstavniki ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra za družino. Redovnim predstojnikom v misijonski Etiopiji so skušali predati znanje o delu z mladino, o tem, kaj pomeni ohranjati odnose in kaj je v odnosih najbolj pomembno.
VEČ ...|13. 1. 2019
O obisku ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra v Etiopiji
V naši misijonski oddaji ste lahko slišali kaj so v Adis Abebi doživeli predstavniki ljubljanskega Študijsko raziskovalnega centra za družino. Redovnim predstojnikom v misijonski Etiopiji so skušali predati znanje o delu z mladino, o tem, kaj pomeni ohranjati odnose in kaj je v odnosih najbolj pomembno.

Jure Sešek

Etiopijamisijonipogovorvzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 12. 2018
Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

jaslice v slovenijibalantičev večerivo bric

Kulturni utrinki

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji
Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.
VEČ ...|13. 12. 2018
Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji
Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Jože Bartolj

jaslice v slovenijibalantičev večerivo bric

Evropska unija v živo

VEČ ...|9. 12. 2018
Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

politika

Evropska unija v živo

Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.
VEČ ...|9. 12. 2018
Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Helena Škrlec

politika

Mladoskop

VEČ ...|15. 11. 2018
Izobrazba je priložnost, ne usoda

Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.

Izobrazba je priložnost, ne usoda

Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.

Izobraževanjemladivzgojaduhovnost

Mladoskop

Izobrazba je priložnost, ne usoda
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.
VEČ ...|15. 11. 2018
Izobrazba je priložnost, ne usoda
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladivzgojaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 11. 2018
Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma

Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.

Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma

Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.

družbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma
Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.
VEČ ...|12. 11. 2018
Bernard Nežmah na Dragi 2018: Z vlado Marjana Šarca se v Slovenijo vrača politika z uveljavljanjem diskurza iz časa samoupravnega socializma
Predvajali smo posnetek predavanja publicista, kolumnista tednika Mladina Bernarda Nežmaha, ki ga je imel na 53. študijskih dnevi Draga 2018 v organizaciji Društva slovenskih izobražencev.

Tanja Dominko

družbapolitika

Moja zgodba

VEČ ...|7. 10. 2018
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih

V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.

Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih

V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.

andrej razdrihslavni slovenski pravdarji

Moja zgodba

Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.
VEČ ...|7. 10. 2018
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih
V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.

Jože Bartolj

andrej razdrihslavni slovenski pravdarji

Kolokvij

VEČ ...|5. 10. 2018
Oktobrska vabila

Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...

Oktobrska vabila

Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...

mladipogovorduhovnost

Kolokvij

Oktobrska vabila
Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...
VEČ ...|5. 10. 2018
Oktobrska vabila
Prva oddaja Kolokvij v novem študijskem letu prinaša nekaj vabil na zanimive oktobrske dogodke: Festival Ritem srca, Popjazziada ...

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|28. 9. 2018
Študij logoterapije

Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.

Študij logoterapije

Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.

izobraževanjepsihologijaterapija

Iz Betanije

Študij logoterapije
Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.
VEČ ...|28. 9. 2018
Študij logoterapije
Največ šteje, kakšni smo kot ljudje, pravi logoterapevtka in psihiatrinja Cvijeta Pahljina. Tokrat je spregovorila o študiju logoterapije.

Mateja Subotičanec

izobraževanjepsihologijaterapija

Pogovor o

VEČ ...|26. 9. 2018
Visoko šolstvo

Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.

Visoko šolstvo

Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.

izobraževanjepogovor

Pogovor o

Visoko šolstvo
Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.
VEČ ...|26. 9. 2018
Visoko šolstvo
Gostili smo predstavnike različnih fakultet, saj se oktobra začne novo študijsko leto. Zanimalo nas je, kako pripravljajo študente na trg dela in kako poskrbijo za svoj položaj, saj je boj za kruh med mnogimi fakultetami v Sloveniji kar trd.

Tanja Dominko

izobraževanjepogovor

Mladoskop

VEČ ...|30. 8. 2018
Študij na Teološki Fakulteti

K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.

Študij na Teološki Fakulteti

K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.

izobraževanjemladipogovor

Mladoskop

Študij na Teološki Fakulteti
K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|30. 8. 2018
Študij na Teološki Fakulteti
K pogovoru smo povabili dr. Tadeja Steguja, prodekana za študijske zadeve na Teološki Fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Matjaža Celarca, asistenta in študijskega prefekta na omenjeni Fakulteti. Mladi, ki so pred odločitvijo in izbiro svoje poklicne poti, pogosto sledijo družbeno izpostavljenim poklicem. Najpomembneje je prisluhniti sebi ter lastnim zanimanjem. Tudi nepoznavanje študijskih programov je včasih temeljni razlog nepravih odločitev. Kaj vse je teologija, zakaj so študentje Teološke fakultete med najbolj zadovoljnimi študenti, katera znanja vse dobijo, kako širok je njihov izobraževalni opus in podobno, smo govorili v tokratnem Mladoskopu. Vabljeni k poslušanju.

Nataša Ličen

izobraževanjemladipogovor

Kolokvij

VEČ ...|24. 8. 2018
Kapucini z zelenortskih otokov

Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

Kapucini z zelenortskih otokov

Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

mladiduhovnostpogovor

Kolokvij

Kapucini z zelenortskih otokov
Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.
VEČ ...|24. 8. 2018
Kapucini z zelenortskih otokov
Pet bratov kapucinov z Zelenortskih otokov, ki sicer študirajo teologijo v Milanu, je med obiskom pri svojih sobratih v Sloveniji spregovorilo o poklicanosti, študiju in življenju v Evropi ter o Sloveniji in Slovencih.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovor

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|23. 8. 2018
Pesmi skladatelja Jureta Robežnika

V oddaji z zimzeleno glasbo smo prevajali pesmi enega najimenitnejših ustvarjalcev slovenske zabavne glasbe, ki je pravzaprav glasbeni samorastnik - končal je študij germanistike, po igranju v različnih jazzovskih in plesnih zasedbah pa začel tudi komponirati. Sprehodili smo se od njegove prve Glas stare ure s Slovenske popevke 1962 mimo opatijskih uspešnic (Na deževen dan, Mesto mladih, Otoki in Človek, ki ga ni) do triumfa na Slovenski popevki 1968 (Presnečenja z Belimi vranami). V oddajo smo uvrstili tudi pesem, s katero se je pojavil na obnovljeni Slovenski popevki 2000 - Cvetje in poletje v izvedbi Ane Dežman in eno njegovih napopularnejših, ki je bila napisna za predstavo v Mali drami SNG - Lastovke. V zadnjem delu smo predvajali tudi pevko Vicky Leandros, ki se je prav tako rodila 23. avgusta in še nekaj drugih prijetnih melodij.

Pesmi skladatelja Jureta Robežnika

V oddaji z zimzeleno glasbo smo prevajali pesmi enega najimenitnejših ustvarjalcev slovenske zabavne glasbe, ki je pravzaprav glasbeni samorastnik - končal je študij germanistike, po igranju v različnih jazzovskih in plesnih zasedbah pa začel tudi komponirati. Sprehodili smo se od njegove prve Glas stare ure s Slovenske popevke 1962 mimo opatijskih uspešnic (Na deževen dan, Mesto mladih, Otoki in Človek, ki ga ni) do triumfa na Slovenski popevki 1968 (Presnečenja z Belimi vranami). V oddajo smo uvrstili tudi pesem, s katero se je pojavil na obnovljeni Slovenski popevki 2000 - Cvetje in poletje v izvedbi Ane Dežman in eno njegovih napopularnejših, ki je bila napisna za predstavo v Mali drami SNG - Lastovke. V zadnjem delu smo predvajali tudi pevko Vicky Leandros, ki se je prav tako rodila 23. avgusta in še nekaj drugih prijetnih melodij.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Pesmi skladatelja Jureta Robežnika
V oddaji z zimzeleno glasbo smo prevajali pesmi enega najimenitnejših ustvarjalcev slovenske zabavne glasbe, ki je pravzaprav glasbeni samorastnik - končal je študij germanistike, po igranju v različnih jazzovskih in plesnih zasedbah pa začel tudi komponirati. Sprehodili smo se od njegove prve Glas stare ure s Slovenske popevke 1962 mimo opatijskih uspešnic (Na deževen dan, Mesto mladih, Otoki in Človek, ki ga ni) do triumfa na Slovenski popevki 1968 (Presnečenja z Belimi vranami). V oddajo smo uvrstili tudi pesem, s katero se je pojavil na obnovljeni Slovenski popevki 2000 - Cvetje in poletje v izvedbi Ane Dežman in eno njegovih napopularnejših, ki je bila napisna za predstavo v Mali drami SNG - Lastovke. V zadnjem delu smo predvajali tudi pevko Vicky Leandros, ki se je prav tako rodila 23. avgusta in še nekaj drugih prijetnih melodij.
VEČ ...|23. 8. 2018
Pesmi skladatelja Jureta Robežnika
V oddaji z zimzeleno glasbo smo prevajali pesmi enega najimenitnejših ustvarjalcev slovenske zabavne glasbe, ki je pravzaprav glasbeni samorastnik - končal je študij germanistike, po igranju v različnih jazzovskih in plesnih zasedbah pa začel tudi komponirati. Sprehodili smo se od njegove prve Glas stare ure s Slovenske popevke 1962 mimo opatijskih uspešnic (Na deževen dan, Mesto mladih, Otoki in Človek, ki ga ni) do triumfa na Slovenski popevki 1968 (Presnečenja z Belimi vranami). V oddajo smo uvrstili tudi pesem, s katero se je pojavil na obnovljeni Slovenski popevki 2000 - Cvetje in poletje v izvedbi Ane Dežman in eno njegovih napopularnejših, ki je bila napisna za predstavo v Mali drami SNG - Lastovke. V zadnjem delu smo predvajali tudi pevko Vicky Leandros, ki se je prav tako rodila 23. avgusta in še nekaj drugih prijetnih melodij.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|21. 2. 2020
Lepote narave v književnosti

V oddaji smo se s pomočjo književnosti potopili v lepote narave.

Lepote narave v književnosti

V oddaji smo se s pomočjo književnosti potopili v lepote narave.

Blaž Lesnik

naravapogovorknjiževnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 2. 2020
Izjemen uspeh 14. licitacije vrednejšega lesa, Senzor za spremljanje hranil v tleh

Jože Mori z ZGS je podčrtal uspehe na letošnji 14. licitaciji lesa. Martin mavsar s KGZ Novo mesto pa je predstavil EIP projekt, ki želi razviti senzor za merjenje hranil v tleh.

Izjemen uspeh 14. licitacije vrednejšega lesa, Senzor za spremljanje hranil v tleh

Jože Mori z ZGS je podčrtal uspehe na letošnji 14. licitaciji lesa. Martin mavsar s KGZ Novo mesto pa je predstavil EIP projekt, ki želi razviti senzor za merjenje hranil v tleh.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|25. 2. 2020
Vse je milost!

Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.

Vse je milost!

Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.

Jure Sešek

družbaduhovnostkomentarodnosipustna sobotna iskricaburundidobrodelnostvesna hitibogdana kavčič

Dogodki

VEČ ...|1. 1. 2020
Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Marjan Bunič, Jan Gerl

glasbaintervjuPropermladi

Pogovor o

VEČ ...|26. 2. 2020
Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosiodnosivzgoja

Ritem srca

VEČ ...|26. 2. 2020
Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbapepelnicapostduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|26. 2. 2020
Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosiodnosivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2020
Razstava France Rotar (1933–2001)

Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Razstava France Rotar (1933–2001)

Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

kulturaFrance RotarBernarda StenovecZala Hriberšek

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 2. 2020
Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev

Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev

Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič

politikadružba