Svetovalnica

VEČ ...|7. 7. 2020
Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

svetovanjemladiizobraževanje

Svetovalnica

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej
Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.
VEČ ...|7. 7. 2020
Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej
Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Nataša Ličen

svetovanjemladiizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|20. 6. 2020
dr. Helena Jaklitsch

Naša popoldanska gostja je bila dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja. Pogovor, v katerem je govorila o času študija in svojem delu, smo posneli preden je postala ministrica za Slovence po svetu.

dr. Helena Jaklitsch

Naša popoldanska gostja je bila dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja. Pogovor, v katerem je govorila o času študija in svojem delu, smo posneli preden je postala ministrica za Slovence po svetu.

družbapogovor

Naš gost

dr. Helena Jaklitsch
Naša popoldanska gostja je bila dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja. Pogovor, v katerem je govorila o času študija in svojem delu, smo posneli preden je postala ministrica za Slovence po svetu.
VEČ ...|20. 6. 2020
dr. Helena Jaklitsch
Naša popoldanska gostja je bila dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja. Pogovor, v katerem je govorila o času študija in svojem delu, smo posneli preden je postala ministrica za Slovence po svetu.

Mateja Subotičanec

družbapogovor

Petkov večer

VEČ ...|19. 6. 2020
Saša Lešnjek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet z mlado pevko in avtorico, ki je vsekakor vzhajajoča zvezda na slovenskem glasbenem nebu. Po končanem študiju džez petja na ljubljanskem Konservatoriju ter izpopolnjevanju v Gradcu je ob glavni vlogi v muzikalu Briljantina ter koncertnih izkušnjah z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija trenutno sredi ustvarjanja lastnih popevk, ki jih vrtimo tudi v našem programu.

Saša Lešnjek

Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet z mlado pevko in avtorico, ki je vsekakor vzhajajoča zvezda na slovenskem glasbenem nebu. Po končanem študiju džez petja na ljubljanskem Konservatoriju ter izpopolnjevanju v Gradcu je ob glavni vlogi v muzikalu Briljantina ter koncertnih izkušnjah z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija trenutno sredi ustvarjanja lastnih popevk, ki jih vrtimo tudi v našem programu.

glasbamladipogovor

Petkov večer

Saša Lešnjek
Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet z mlado pevko in avtorico, ki je vsekakor vzhajajoča zvezda na slovenskem glasbenem nebu. Po končanem študiju džez petja na ljubljanskem Konservatoriju ter izpopolnjevanju v Gradcu je ob glavni vlogi v muzikalu Briljantina ter koncertnih izkušnjah z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija trenutno sredi ustvarjanja lastnih popevk, ki jih vrtimo tudi v našem programu.
VEČ ...|19. 6. 2020
Saša Lešnjek
Oddaja Petkov večer tokrat prinaša klepet z mlado pevko in avtorico, ki je vsekakor vzhajajoča zvezda na slovenskem glasbenem nebu. Po končanem študiju džez petja na ljubljanskem Konservatoriju ter izpopolnjevanju v Gradcu je ob glavni vlogi v muzikalu Briljantina ter koncertnih izkušnjah z velikim revijskim orkestrom RTV Slovenija trenutno sredi ustvarjanja lastnih popevk, ki jih vrtimo tudi v našem programu.

Marjan Bunič

glasbamladipogovor

Z ljudmi na poti

VEČ ...|14. 6. 2020
Tina Kalamar, Prekmurka v Švici

Spregovorili smo o življenju v Ženevi. Po študiju na Dunaju se je tja preselila Prekmurka Tina Kalamar. Zaposlena je pri Združenih narodih, za naš radio pa je spregovorila tudi o aktualnem stanju v zvezi s pandemijo v Švici.

Tina Kalamar, Prekmurka v Švici

Spregovorili smo o življenju v Ženevi. Po študiju na Dunaju se je tja preselila Prekmurka Tina Kalamar. Zaposlena je pri Združenih narodih, za naš radio pa je spregovorila tudi o aktualnem stanju v zvezi s pandemijo v Švici.

tujinapogovorkoronavirus

Z ljudmi na poti

Tina Kalamar, Prekmurka v Švici
Spregovorili smo o življenju v Ženevi. Po študiju na Dunaju se je tja preselila Prekmurka Tina Kalamar. Zaposlena je pri Združenih narodih, za naš radio pa je spregovorila tudi o aktualnem stanju v zvezi s pandemijo v Švici.
VEČ ...|14. 6. 2020
Tina Kalamar, Prekmurka v Švici
Spregovorili smo o življenju v Ženevi. Po študiju na Dunaju se je tja preselila Prekmurka Tina Kalamar. Zaposlena je pri Združenih narodih, za naš radio pa je spregovorila tudi o aktualnem stanju v zvezi s pandemijo v Švici.

Andrej Šinko

tujinapogovorkoronavirus

Kolokvij

VEČ ...|12. 6. 2020
Zahvalna maša ob zaključku študijskega leta na Brezjah

Trije predstavniki katoliške mladine so predstavili letošnjo zahvalno mašo ob zaključku študijskega leta, ki bo 27. junija na Brezjah. Organiziranega nočnega romanja tokrat ne bo, lahko pa se posamezniki podajo na to pot. letošnje Uskovniške tedne, ki bodo prav tako zaradi korone malce drugačni, pa predstavlja salezijanec Boštjan Jamnik.

Zahvalna maša ob zaključku študijskega leta na Brezjah

Trije predstavniki katoliške mladine so predstavili letošnjo zahvalno mašo ob zaključku študijskega leta, ki bo 27. junija na Brezjah. Organiziranega nočnega romanja tokrat ne bo, lahko pa se posamezniki podajo na to pot. letošnje Uskovniške tedne, ki bodo prav tako zaradi korone malce drugačni, pa predstavlja salezijanec Boštjan Jamnik.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

Zahvalna maša ob zaključku študijskega leta na Brezjah
Trije predstavniki katoliške mladine so predstavili letošnjo zahvalno mašo ob zaključku študijskega leta, ki bo 27. junija na Brezjah. Organiziranega nočnega romanja tokrat ne bo, lahko pa se posamezniki podajo na to pot. letošnje Uskovniške tedne, ki bodo prav tako zaradi korone malce drugačni, pa predstavlja salezijanec Boštjan Jamnik.
VEČ ...|12. 6. 2020
Zahvalna maša ob zaključku študijskega leta na Brezjah
Trije predstavniki katoliške mladine so predstavili letošnjo zahvalno mašo ob zaključku študijskega leta, ki bo 27. junija na Brezjah. Organiziranega nočnega romanja tokrat ne bo, lahko pa se posamezniki podajo na to pot. letošnje Uskovniške tedne, ki bodo prav tako zaradi korone malce drugačni, pa predstavlja salezijanec Boštjan Jamnik.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš gost

VEČ ...|30. 5. 2020
Miran Žvanut

Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

Miran Žvanut

Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

pogovor

Naš gost

Miran Žvanut
Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.
VEČ ...|30. 5. 2020
Miran Žvanut
Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

Mateja Subotičanec

pogovor

Moja zgodba

VEČ ...|17. 5. 2020
Spletna stran Zakladnica spominov

V oddaji Moja zgodba smo tokrat prisluhnili predstavitvi dela Komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic in predstavitvi nove spletne strani. Projekt deluje pod okriljem Študijskega centra za narodno spravo.

Spletna stran Zakladnica spominov

V oddaji Moja zgodba smo tokrat prisluhnili predstavitvi dela Komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic in predstavitvi nove spletne strani. Projekt deluje pod okriljem Študijskega centra za narodno spravo.

družbaspomin

Moja zgodba

Spletna stran Zakladnica spominov
V oddaji Moja zgodba smo tokrat prisluhnili predstavitvi dela Komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic in predstavitvi nove spletne strani. Projekt deluje pod okriljem Študijskega centra za narodno spravo.
VEČ ...|17. 5. 2020
Spletna stran Zakladnica spominov
V oddaji Moja zgodba smo tokrat prisluhnili predstavitvi dela Komisije vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic in predstavitvi nove spletne strani. Projekt deluje pod okriljem Študijskega centra za narodno spravo.

Jože Bartolj

družbaspomin

Naš gost

VEČ ...|9. 5. 2020
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog

Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog

Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

družbapogovorodnosivzgojazdravstvo

Naš gost

Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.
VEČ ...|9. 5. 2020
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosivzgojazdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|6. 5. 2020
Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala

Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala

Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

pogovordružbaevropazgodovinasprava

Pogovor o

Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala
Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.
VEČ ...|6. 5. 2020
Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala
Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

Helena Križnik

pogovordružbaevropazgodovinasprava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 5. 2020
Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

pogovorpolitikakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.
VEČ ...|4. 5. 2020
Dr. Aleš Maver o tem, ali sta zaradi zdravstvene krize ogrožena mir in enotnost v Evropi
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se prek družbenega omrežja Skype povezali z univerzitetnim mestom Jena v Turingiji v Nemčiji. Tam se namreč na študijski izmenjavi mudi naš reden gost politični analitik, publicist in zgodovinar dr. Aleš Maver. Razmišljal je o tem, kako se z zdravstveno krizo sooča gospodarski motor Evrope ter kaj vse je novi koronavirus razgalil tako na stari celini kot tudi v Sloveniji.

Helena Križnik

pogovorpolitikakoronavirus

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|12. 4. 2020
Vatikansko pismo spovednikom

Slišali ste papeževe misli v velikem tednu, duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan pa je predstavil vatikansko pismo vsem spovednikom.

Vatikansko pismo spovednikom

Slišali ste papeževe misli v velikem tednu, duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan pa je predstavil vatikansko pismo vsem spovednikom.

papežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikansko pismo spovednikom
Slišali ste papeževe misli v velikem tednu, duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan pa je predstavil vatikansko pismo vsem spovednikom.
VEČ ...|12. 4. 2020
Vatikansko pismo spovednikom
Slišali ste papeževe misli v velikem tednu, duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan pa je predstavil vatikansko pismo vsem spovednikom.

Radio Ognjišče

papežpogovor

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2020
Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

duhovnost

Svetovalnica

Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar
O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.
VEČ ...|3. 4. 2020
Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar
O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Nataša Ličen

duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|3. 4. 2020
Drugi pogled: Dr. Tomaž Erzar

V Drugem pogledu je na temo Bližina razmišljal dr. Tomaž Erzar, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Drugi pogled: Dr. Tomaž Erzar

V Drugem pogledu je na temo Bližina razmišljal dr. Tomaž Erzar, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Radijski misijon 2020duhovnostodnosi

Radijski misijon 2020

Drugi pogled: Dr. Tomaž Erzar
V Drugem pogledu je na temo Bližina razmišljal dr. Tomaž Erzar, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.
VEČ ...|3. 4. 2020
Drugi pogled: Dr. Tomaž Erzar
V Drugem pogledu je na temo Bližina razmišljal dr. Tomaž Erzar, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2020duhovnostodnosi

Radijski misijon 2020

VEČ ...|3. 4. 2020
Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

duhovnost

Radijski misijon 2020

Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar
O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.
VEČ ...|3. 4. 2020
Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar
O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Nataša Ličen

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 3. 2020
V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa

Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa

Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

infopolitikakoronavirus

Informativni prispevki

V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.
VEČ ...|31. 3. 2020
V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

Helena Križnik

infopolitikakoronavirus

Radijski misijon 2020

VEČ ...|30. 3. 2020
Drugi pogled: Gabriel Kavčič

Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

Drugi pogled: Gabriel Kavčič

Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

Drugi pogled: Gabriel Kavčič
Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“
VEČ ...|30. 3. 2020
Drugi pogled: Gabriel Kavčič
Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

Blaž Lesnik

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|22. 3. 2020
Vatikan in koronavirus

Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

Vatikan in koronavirus

Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

papežpogovorinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikan in koronavirus
Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.
VEČ ...|22. 3. 2020
Vatikan in koronavirus
Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

Marta Jerebič

papežpogovorinfo

Z ljudmi na poti

VEČ ...|8. 3. 2020
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu

V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu

V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

družbaizobraževanjekulturapogovorKitajska

Z ljudmi na poti

Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.
VEČ ...|8. 3. 2020
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

Andrej Šinko

družbaizobraževanjekulturapogovorKitajska

Moja zgodba

VEČ ...|8. 3. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 5. del

V oddaji Moja zgodba smo še enkrat prisluhnili predavanju s študijskega srečanja o zamolčanem domoljubu Ernestu Jazbecu. Tokrat je publicist Martin Brecelj predstavil obtožbo, češ da je bil Jazbec vpleten v zločin 10. marca 1944 v Rossettijevi ul. v Trstu, v katerem so ubili dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 5. del

V oddaji Moja zgodba smo še enkrat prisluhnili predavanju s študijskega srečanja o zamolčanem domoljubu Ernestu Jazbecu. Tokrat je publicist Martin Brecelj predstavil obtožbo, češ da je bil Jazbec vpleten v zločin 10. marca 1944 v Rossettijevi ul. v Trstu, v katerem so ubili dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca.

spominMartin BreceljErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 5. del
V oddaji Moja zgodba smo še enkrat prisluhnili predavanju s študijskega srečanja o zamolčanem domoljubu Ernestu Jazbecu. Tokrat je publicist Martin Brecelj predstavil obtožbo, češ da je bil Jazbec vpleten v zločin 10. marca 1944 v Rossettijevi ul. v Trstu, v katerem so ubili dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca.
VEČ ...|8. 3. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 5. del
V oddaji Moja zgodba smo še enkrat prisluhnili predavanju s študijskega srečanja o zamolčanem domoljubu Ernestu Jazbecu. Tokrat je publicist Martin Brecelj predstavil obtožbo, češ da je bil Jazbec vpleten v zločin 10. marca 1944 v Rossettijevi ul. v Trstu, v katerem so ubili dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič ter njunega ljubljanskega gosta dr. Draga Zajca.

Jože Bartolj

spominMartin BreceljErnest Jazbec

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 2. 2020
Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki

Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki

Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

infopolitikavlada

Informativni prispevki

Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki
Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.
VEČ ...|26. 2. 2020
Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki
Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

Alen Salihović

infopolitikavlada

Moja zgodba

VEČ ...|16. 2. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

spominMira CencičIvo JevnikarErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del
Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.
VEČ ...|16. 2. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del
Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Jože Bartolj

spominMira CencičIvo JevnikarErnest Jazbec

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

svetovanješolstvo

Svetovalnica

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.
VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Tanja Dominko

svetovanješolstvo

Moja zgodba

VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

spominJože MožinaErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del
Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.
VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del
Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Jože Bartolj

spominJože MožinaErnest Jazbec

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 1. 2020
Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu

22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu

22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

valič zverinfodemokratizacijakomunistipogovorspomin

Informativni prispevki

Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu
22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.
VEČ ...|21. 1. 2020
Dr. Andreja Valič Zver o odhodku delegacije komunistov iz partijskega kongres v Beogradu
22. januarja mineva 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver je za Radio Ognjišče dejala, da so se za odhod odločili glede na razmere, ki so bile v Evropski in so za komuniste pomenile grožnjo obstoja in nadaljnjega vladanja.

Alen Salihović

valič zverinfodemokratizacijakomunistipogovorspomin

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Jože Bartolj

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Moja zgodba

VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del

Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.
VEČ ...|12. 1. 2020
Ernes Jazbec - Zamolčani domoljub 1. del
Oddajo smo posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Za koga gre? To je človek, ki je že več desetletij grdo omadeževan, saj naj bi v Trstu 10. marca 1944 umoril dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in gosta dr. Draga Zajca. Pred kratkim je o njem potekalo študijsko srečanje, ki je pokazalo, da ni bil morilec v tržaški ulici Rossetti, ampak velik narodnjak, organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. Slišali ste prof. Martina Breclja in Jezbečevo nečakinjo Majdo Jazbec Maček.

Jože Bartolj

spominMartin BreceljMajda Jazbec MačekErnest Jazbec

Z ljudmi na poti

VEČ ...|8. 12. 2019
Irena Kržič, Slovenka na Danskem

Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.

Irena Kržič, Slovenka na Danskem

Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.

pogovortujina

Z ljudmi na poti

Irena Kržič, Slovenka na Danskem
Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.
VEČ ...|8. 12. 2019
Irena Kržič, Slovenka na Danskem
Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

pogovortujina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2019
Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

sodstvonovičinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.
VEČ ...|27. 11. 2019
Profesor Letnar Černič kritičen, da bo o pritožbi v primeru Novič odločal isti senat, ki je Noviča že obsodil
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, da bi o pritožbi na sodbo, s katero je bil Milko Novič oproščen umora Janka Jamnika, razsojalo katero drugo in ne ljubljansko višje sodišče. Sodniki so ocenili, da napačna odločitev konkretnega senata še ne pomeni okrnitve videza nepristranskosti celotnega sodišča. A to še ni vse. O pritožbi bo odločal isti senat, ki je Noviča enkrat že obsodil. Izredni profesor za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je do poteze sodišča kritičen.

Alen Salihović

sodstvonovičinfopolitikapogovor

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 11. 2019
Razstava Kadar me stvar prime, jo znam

V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Razstava Kadar me stvar prime, jo znam

V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Univerza za tretje življenjsko obdobjeJože PlečnikstarostnikiosamljenostMala pozornost za veliko veselje

Modrost v očeh

Razstava Kadar me stvar prime, jo znam
V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.
VEČ ...|26. 11. 2019
Razstava Kadar me stvar prime, jo znam
V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Damijana Medved

Univerza za tretje življenjsko obdobjeJože PlečnikstarostnikiosamljenostMala pozornost za veliko veselje

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 11. 2019
Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci

Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci

Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

zlorabeomulecpogovorodnosiotrociinfo

Informativni prispevki

Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci
Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.
VEČ ...|19. 11. 2019
Andrej Omulec: Zlorabe se dogajajo povsod tam, kjer so otroci
Za nami je evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Večina primerov ostane neprijavljenih, da pride do razkritja, lahko traja več let. Vsak peti otrok v Evropi je po navedbah društva žrtev katere od oblik spolnega nasilja. Na to je za naš radio opozoril tudi magister zakonskih in družinskih študijev Andrej Omulec.

Alen Salihović

zlorabeomulecpogovorodnosiotrociinfo

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Avstrijatujina

Z ljudmi na poti

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.
VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Andrej Šinko

Avstrijatujina

Svetovalnica

VEČ ...|14. 10. 2019
Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Študij v tujini

Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Študij v tujini
Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.
VEČ ...|14. 10. 2019
Študij v tujini
Tema je bila študij v tujini, naša gostja pa Nataša Hanuna.

Tanja Dominko

izobraževanjemladiotrocipogovorsvetovanje

Z ljudmi na poti

VEČ ...|13. 10. 2019
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali

Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali

Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.
VEČ ...|13. 10. 2019
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Andrej Šinko

družbapogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 9. 2019
Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje

Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje

Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje
Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.
VEČ ...|8. 9. 2019
Draga 2019: podelitev Petrlinove nagrade in predavanje B. Rustje
Preteklo nedeljo so se na Opčinah pri Trstu sklenili Študijski dnevi Draga 2019. Slišali ste posnetke s podelitve 8. Peterlinove nagrade literarnemu kritiku in specialistu za gledališki jezik Jožetu Faganelu in posnetek predavanja duhovnika in publicista ter urednika Ognjišča Boža Rustje o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa.

Matjaž Merljak

inforojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 9. 2019
Aktualni pogovor

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

Aktualni pogovor

S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

komentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Aktualni pogovor
S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«
VEČ ...|2. 9. 2019
Aktualni pogovor
S prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o študijskih dnevih Draga, 14. Blejskem forumu, o pomenu diplomacije in izbiri diplomatskih predstavnikov, o nedavno umrlih velikih Slovencih Ivanu Omanu in Vinku Lipovcu ... pa tudi o kadrovanju »naših«

Tone Gorjup

komentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

spravapogovorinfopolitikaizobraževanje

Informativni prispevki

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|21. 8. 2019
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

spravapogovorinfopolitikaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo

Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

infospominpolitika

Informativni prispevki

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

infospominpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|5. 7. 2019
Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja

Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja

Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja
Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«
VEČ ...|5. 7. 2019
Izkušnja študija Duhovnega izpopolnjevanja
Samo Zupančič je študent dvoletnega študijskega programa na Teološki fakulteti, ki o svoji izkušnji študija pravi: »Potrebno se je poglobiti in si vzeti čas, a to prinaša sadove. To, kar je več od tega, kar sem pričakoval na študiju, je povezanost s sošolci. Gre za manjše skupine, v katerih lahko človek preverja svoje misli in znanje. Veliko je dela v skupinah, zelo pomembni so duhovni vikendi.«

Blaž Lesnik

duhovnostštudijteološka fakulteta

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.
VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Iz Betanije

VEČ ...|3. 7. 2019
Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?

Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?

Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?
Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.
VEČ ...|3. 7. 2019
Kakšna je vsebina študija Duhovnega izpopolnjevanja?
Študijski program Duhovno izpopolnjevanje teče na ljubljanski teološki fakulteti že deseto leto. Kakšen je predmetnik in kdo so predavatelji? Z nami je bil p. mag. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

VEČ ...|1. 7. 2019
Vas zanima študij duhovnosti?

Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

Vas zanima študij duhovnosti?

Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

duhovnostštudijteološka fakulteta

Iz Betanije

Vas zanima študij duhovnosti?
Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.
VEČ ...|1. 7. 2019
Vas zanima študij duhovnosti?
Na ljubljanski teološki fakulteti so zasnovali enoletni študijski program, ki prinaša poglobljeno znanje s področja sodobne in svetopisemske duhovnosti, duhovnosti cerkvenih očetov, krščanskih Cerkva in sodobnih duhovnih gibanj, velik del programa pa je posvečen praktičnemu uvajanju v duhovnost. Za koga je primeren program in kakšen je pogoj za vpis? Z nami sta bila jezuita p. dr. Ivan Platovnjak in p. mag. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostštudijteološka fakulteta

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona

V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

Informativni prispevki

O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.
VEČ ...|20. 6. 2019
O zasebnem šolstvu in kritikah Pikalovega zakona
V prostorih državnega sveta je potekal posvet o zasebnem in javnem šolstvu, ki so se ga udeležili vrhovni sodnik Jan Zobec, direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen, Iztok Kordiš iz Waldorfske šole, Pavel Demšar iz Montessori inštituta in Matevž Tomšič iz Fakultete za uporabne družbene študije. Potekal je tudi protest pred parlamentom.

Tanja Dominko

izobraževanjeinfokomentarotrocipolitikapolitika

A štekaš?

VEČ ...|15. 5. 2019
Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Intervju z Matejem Sedmakom

Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

mladiglasba

A štekaš?

Intervju z Matejem Sedmakom
Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.
VEČ ...|15. 5. 2019
Intervju z Matejem Sedmakom
Mateja Sedmaka večina Slovencev pozna kot mladeniča, ki se je pri dvajsetih po končanem drugem letniku študija, na vrat na nos odločil za potovanje okoli sveta. Brez denarja! Je pa tudi učitelj fotobranja in celo nekdanji predsedniški kandidat.

Jure SešekJan Gerl

mladiglasba

Z ljudmi na poti

VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji

Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji

Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.
VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Andrej Šinko

družbapogovor

A štekaš?

VEČ ...|27. 3. 2019
Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.

Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);

Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.

Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);

mladiglasba

A štekaš?

Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.
Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);
VEČ ...|27. 3. 2019
Kaj je novega v svetu mladih, tako na študijskem, kot glasbenem področju.
Predstavljene skladbe: Tom Walker feat. Zala Larsson – Now you‘re gone; Passenger – Restless wind; Dean Lewis – Stay awake; Mumford & Sons – Beloved; Sons of the East – Silver lining; Hillsong UNITED - Another in the fire (Acoustic);

Jure SešekJan Gerl

mladiglasba

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 2. 2019
Predstavitev marčevskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

Predstavitev marčevskega Ognjišča

Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

infoognjišče

Informativni prispevki

Predstavitev marčevskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.
VEČ ...|28. 2. 2019
Predstavitev marčevskega Ognjišča
Urednik Matej Erjavec predstavi, kako v reviji odmeva postni čas in kako teden družine. Osrednji gost je Tomaž Merše, predsednika društva Družinska pobuda. O pomenu družine govori pismo meseca, še posebej pa gre izpostaviti pogovor z zakoncema Saro in Bojanom Ahlin v rubriki Naši preizkušani. Tretja tema so mladi, in sicer v enem vidiku na poti odločanja o nadaljevanju svoje poklicne oz. študijske smeri. Mladi so pa tema pogovora tudi z nadškofom Alojzijem Cviklom. Priloga predstavi Valentina Vodnika, pesnika, duhovnika, vsestranskega narodnega buditelja.

Matjaž Merljak

infoognjišče

Naš pogled

VEČ ...|26. 2. 2019
Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?

Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?

Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

komentar

Naš pogled

Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?
Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.
VEČ ...|26. 2. 2019
Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?
Avtor v komentarju razmišlja o različnem položaju diplomantov v Sloveniji po končanem študiju in išče razloge za omenjeno stanje. V sklepu ugotavlja, da imajo na trenutno stanje pomemben vpliv stanovske organizacije in vezanost poklicnega področja na javni oziroma zasebni sektor.

Andrej Šinko

komentar

Predstavitev šol

VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta

Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

izobraževanjevzgojamladi

Predstavitev šol

Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta
Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!
VEČ ...|14. 2. 2019
Predstavitev Fakultete za poslovne vede Katoliškega inštituta
Fakulteta za poslovne vede Katoliškega inštituta je s strani države akreditirana ustanova, zato so njene diplome popolnoma enakovredne vsem diplomam slovenskih državno financiranih fakultet. Vsi bodoči dodiplomski, magistrski ali doktorski študenti managementa, ekonomije oz. poslovnih ved: če si želite osebne obravnave, ne pa postati del mase rutinsko obravnavanih sošolcev; če želite pridobiti uporabno sodobno znanje in ne zgolj papirja, ki ga imenujemo diploma in če želite med študijem razviti samozavestno osebnost in ne trpeti zatiranja osebne svobode, potem ste vabljeni na študij na Fakulteto za poslovne vede Katoliškega inštituta!

Robert Božič

izobraževanjevzgojamladi

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|4. 7. 2020
Majda Starman

Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

Majda Starman

Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

Tone Gorjup

pogovorspomin

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Za življenje

VEČ ...|4. 7. 2020
Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Izzivi ljubezni v starosti - demenca

Tokrat smo iskali najgloblje izzive ljubezni v procestu staranja. Z leti se začnejo poleg telesa spreminjati tudi posameznikovi možgani, kar prinese različne posledice: od pozabljanja do počasnejšega odziva, hitre utrujenosti... Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosistaranjedemencaduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|8. 7. 2020
Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Helena Križnik

družbakoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 7. 2020
Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji

V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

Dr. Aleš Maver o volitvah na Hrvaškem in Polskem ter politični napetosti v Sloveniji

V oddaji smo gostili dr. Aleša Maverja. Govorili smo o volitvah na Hrvaškem in na Poljskem, politični napetosti v Sloveniji in začeteku predsedovanja Nemčije svetu EU.

Helena Križnik

družbakomentarpogovorpolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Ritem srca

VEČ ...|8. 7. 2020
Novosti: We The Kingdom, Chris Tomlin, NEEDTOBREATHE

V nocojšnji oddaji smo se kot je že v navadi zazrli med tuje glasbene novosti in izbrali tiste najbolj zanimive.

V oddaji smo slišali: Utrip Kraljestva - Živi kot ljubljen si, We The Kingdom - The Child Of Love, We The Kingdom - Holy Water, Chris Tomlin (feat. Lady A) - Who You Are To Me, Chris Tomlin (feat. Thomas Rhett, Florida Georgia Line) - Thank You Lord, NEEDTOBREATHE - Who Am I.

Novosti: We The Kingdom, Chris Tomlin, NEEDTOBREATHE

V nocojšnji oddaji smo se kot je že v navadi zazrli med tuje glasbene novosti in izbrali tiste najbolj zanimive.

V oddaji smo slišali: Utrip Kraljestva - Živi kot ljubljen si, We The Kingdom - The Child Of Love, We The Kingdom - Holy Water, Chris Tomlin (feat. Lady A) - Who You Are To Me, Chris Tomlin (feat. Thomas Rhett, Florida Georgia Line) - Thank You Lord, NEEDTOBREATHE - Who Am I.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|8. 7. 2020
Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Uradni vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin o aktualnem dogajanju

Sogovornik nam je predstavil svoje naloge in vse izzive, s katerimi se sooča. Podal je tudi oceno sodelovanja z mediji v času zdravstvene krize.

Helena Križnik

družbakoronaviruspolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 7. 2020
Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

Festival Lent bo konec avgusta - Slovenija gostja na sejmu v Frankfurtu 2023

Jože Bartolj

kultura