V oddaji boste slišali vabilo na Okrešelj nad Logarsko dolino, v soboto se lahko odpravite na romanje na Sveto goro nad Osilnico, pogledali pa bomo tudi v prihodnjo soboto, ko vas vabijo na romarsko pot sv. Jerneja.

V Petkovem večeru tokrat pogovor z nekdaj vrhunskim športnikom, kasneje odličnim poslovnežem, zdaj pa izjemnim producentom muzikalov. Po zaključenih predstavah Moje pesmi, moje sanje, Ljubim te, spremeni se in Moped show trenutno bdi nad tremi aktualnimi: Mamma Mia!, Briljantina in Nune v akciji. Samo Mamma Mia! je triindvajsetkrat razprodala Križanke, po gledanosti te predstave na prebivalca pa smo Slovenci drugi na svetu (le Islandci so bolj nori na ta muzikal).

Sindikat Kmetov Slovenije vabi vse kmete in podeželane, ki so prizadeti zaradi napadov zveri in vse ljudi, ki želijo podpreti njihov boj za varno, obdelano in poseljeno podeželje, da se jim jutri ob 10.00 uri pridružite na II. velikem protestnem shodu pod sloganom »Slovenija ne bo zverinjak!« na športnem igrišču ob osnovni šoli v Jelšanah. Popoldne ob 17.00 pa se bo v Davči na gorenjskem, odvijala okrogla mizo na temo: »Vpliv zveri na življenje na podeželju«. Tamkajšnja CI, ki se bori proti naselitvi zveri na gorenjskem področju, bo s svojimi vprašanji in stališči izzvala ministra Zajca in ministrico Pivčevo, da javno, pred publiko in kamerami pojasnijo nastalo situacijo in, da skupaj poiščemo rešitev iz nevzdržne situacije, ki se dogaja praktično v vsej zahodni polovici Slovenije.

Turno kolesarjenje okoli Ratitovca, po Aljaževi poti od doma do doma in ogled Arheološki park Divje babe.

V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.

V oddaji smo vas povabili na Sv. Ožbolt nad Škofjo Loko, kjer bo to nedeljo Semanji dan, povabili smo tudi na romanje k Sv. Donatu, na Pot miru in na Pohod okoli Košute.

Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Opisal je znamenitosti, lepote, posebnosti in priložnosti doline. Pred mikrofon smo ga povabili ob našem obisku doline, tudi zaradi postavitve novega oddajnika Radia Ognjišče na pobočju Kanina.

V času »pasjih dni« je manj rekreativnih prireditev, a nekaj aktualnih smo kljub temu našli in smo predstavili v Vabilu na pot.

V Mladoskopu smo vstopili med filmske ustvarjalce. Obiskali smo zadnji snemalni dan za nadaljevanje mladinskega filma Košarkar naj bo. Pred mikrofon smo povabili režiserja, scenarista ter glavna igralca, Borisa Bezića, Primoža Suhodolčana, Klemena Kostrevca in Matijo Brodnika.

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Pogledali smo na slovensko Obalo, kjer je že pol leta v uporabi novo ekološko plovilo. Poročali pa smo tudi o prazniku občine Žužemberk in tamkajšnjih Trških dnevih ter Destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše.

V oddaji smo vas povabili na sobotni spominski pohod in sv. mašo na Cesarskem vrhu pri Logatcu, predstavili Vzpon v Davčo, hodili boste lahko tudi ob prazniku borovnic in še kje.

Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.

Tokrat smo v sobotni iskrici gostili Boštjana Novaka, ki nam je spregovoril o atletiki in teku, ki se ju lotimo na prijeten način ter Mavrica in njena vsebina.

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

V oddaji smo vas povabili na Terčeljev shod, ki bo v soboto na Otlici, odpravite pa se lahko tudi v visokogorski svet Fužinskih planin ali pa na Pohod od Jakoba do Jakoba.

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk.

25. junija praznuje domovina in praznujemo tudi na radiu Ognjišče. Povezani smo bili s Krvavcem, kjer stoji ena najpomembnejših oddajniških točk. Špela Janša je pojasnila, od kod ime planine, kdo prihaja na planino, o ponudbi butičnega turizma pa je spregovorili Tomaž Tolar. Za konec pa so Nataša Ličen, Andrej Jerman in Blaž Lesnik strnili nekaj vtisov o kolesarskem vzponu na Krvavec.

Povabili smo vas na tradicionalni pohod po Slomškovi romarski poti, ki bo na dan državnosti, slovenski oddelek Krške škofije na godovni dan prve slovenske svetnice vabi na romanje iz Globasnice na Sv. Emo, konec tedna pa se lahko sprehodite tudi okrog Gradiškega jezerea pri Lukovici.

Prva poletna Doživetja narave smo začeli s pogovorom o ljudeh s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami, ki si želijo hoditi v hribe. Naš gost je bil vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije Jurček Nowakk. V nadaljevanju pa ste slišali tudi, kaj pomeni priznanje Unesca za spodnjo dolino Mure in o umirjanju prometa v gorskih dolinah.

V Vabilu na pot smo izpostavili Dan planinskih doživetij na Lisci, povabili pa smo tudi na pohod Po poteh osamosvojitvene vojne 1991 in na doživetje Solčavske panoramske ceste ob polni luni.

V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili električnim kolesom, ki so tudi v Sloveniji precej na pohodu. Kako delujejo, za koga so primerna in koliko kilometrov se da prevoziti z njimi, ste izvedeli s pomočjo gosta iz Centra mobilnosti Špan.

Radijsko delo je živo in dostikrat nepredvidljivo. Kar izrečemo se ne vrne - to mu nalaga še dodatno odgovornost. Je pa posebnost dela na Radiu Ognjišče ta, da smo od vsega začetka osebni.

Predstavili smo kolesarsko Popotovanje po rimski cesti, pohod po poteh Rapalske meje in nedeljski pohod po osrčju Spodnje Savinjske doline z malce nenavadnim imenom Od Petra do Pekla.

Naši radijski kolesarji so na poti po takoimenovani Srebrni diagonali, mi pa se smo kolesarjenju posvetili tudi v Svetovalnici. Naš gost je bil direktor Kolesarskega centra Sevnica Matjaž Traven.

Nebesne vode so se izlile na zemljo in v prvem junijskem koncu tedna se obetajo sončni žarki, ki jih boste lahko deležni na številnih pohodih. V Vabilu na pot bomo smo predstavili pohoda od cerkvice do cerkvice in od češnje do češnje, lahko pa (bi) se odpravite tudi na Trdinov literarni ali na Kunaverjev pohod.

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

V rekreativni napovedi konca tedna smo vas najprej povabili na Šmarno goro, kamor se v soboto odpravljamo skupaj s poslušalci. Ne preslišite pa tudi ostalih zanimivih vabil: v nedeljo bo četrti pohod po poti blaženega Alojzija Grozdeta, odpravite pa se lahko tudi na nočni Rokovnjaški pohod.

Predstavili smo vam aktivno soboto, ki jo za družine pripravljajo v centru za krepitev zdravja Logatec: »Razgibajmo družino, imejmo se fino!«. Prav tako družinsko se lahko odpravite tudi na Rimski dan na Zaplano ali pa na Olijevo vulkansko pot.

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

V oddaji Via positva smo tokrat skupaj z zaposlitvenim portalom Optiusgostili dr. Sama Ruglja. Spregovoril je o založništvu, pisateljevanju intudi športu, ki mu ostaja zvest.

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

V Vabilu na pot smo napovedali Pohod po Slakovi poti, odpravite se lahko na Pohod k slapu Savica ali pa prihodnji konec tedna na pohod po krožni poti vojaške zgodovine.

Vabimo na pohod Po Trdinovi poti, na zadnjo aprilsko nedeljo se odvija tudi Pohod po Krpanovi poti, lahko pa se odločite tudi za Ostrovrharjev pohod.

Zadnja aprilska Doživetja narave so prinesla nekaj krajših utrinkov iz Petrovega Brda, od koder smo se povzpeli na tretji vrh ob našem srebrnem jubileju. V nadaljevanju oddaje pa smo planinski korak prepletli s kolesarskimi kilometri. Teh se bo junija nabralo kar precej, povezani pa bodo prav tako s praznovanjem 25 letnice radia.

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Majska številka mesečnika Ognjišče je tudi velikonočna, gosta meseca prof. Edo Škulj in Jurij Dobravec sta spregovorila o orglah, v prilogi je predstavljen Leonardo da Vinci, Nina Mozetič govori o delu z otrok in starši, ki so v procesu razveze, mladi pišejo o športu, predstavljajo Bee Geesus in za mlade pišejo o čustvih med fantom in dekletom. Urednik Matej Erjavec je predstavil še prilogi tokratne številke.

Povabili smo vas na dogodke, ki povezujejo telo in duha: Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loki vabi na pasijonsko peš romanje v Preddvor, Knjižnica Medvode vabi na predvelikonočno potepanje do cerkvice sv. Tomaža v Pirničah, tekači pa bodo tudi letos na veliki petek tekli križev pot.

Največji kulturni projekt ribniške doline – Ribniški pasijon – bo uprizorjen v soboto, 13. aprila, v športni dvorani Sodražica in na velikonočni ponedeljek, 22. aprila, v športnem centru Ribnica.

Povabili smo vas Po stopinjah Valentina Staniča, pogledali na Limbarsko goro in napovedali Pohod štirih gradov.

V Doživetjih narave so imele tokrat glavno vlogo zaščitene rastline. Velikonočnico smo poiskali med našim vzponom na Boč, ob tem pa doživeli še vrsto prijetnih srečanj.

V Vabilu na pot smo vas povabili na Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja, po Magajnovi poti skozi Vremsko dolino boste lahko hodili v soboto, v nedeljo pa bo Pohod na zeleno okno Skozno.

V Vabilu na pot smo napovedali Jožefove pohode: ob Muri, Belokranjski Jožefov pohod in tistega na Goričkem, odpravite pa se lahko tudi na Hrušovljanski pohod.