Is podcast Filip Nordin in Marjorie Moura o Evropskem srečanju mladih in Sloveniji Is podcast
Filip Nordin in Marjorie Moura o Evropskem srečanju mladih in Sloveniji

Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.

Andrej Šinko

družba info

10. 12. 2023
Filip Nordin in Marjorie Moura o Evropskem srečanju mladih in Sloveniji

Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.

Andrej Šinko

VEČ ...|10. 12. 2023
Filip Nordin in Marjorie Moura o Evropskem srečanju mladih in Sloveniji

Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.

Andrej Šinko

družbainfo

Z ljudmi na poti

VEČ ...|11. 2. 2024
Simon Trussevich iz Kazahstana v Slovenijo

Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama. 

Simon Trussevich iz Kazahstana v Slovenijo

Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama. 

družba info

Z ljudmi na poti

Simon Trussevich iz Kazahstana v Slovenijo

Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama. 

VEČ ...|11. 2. 2024
Simon Trussevich iz Kazahstana v Slovenijo

Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama. 

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|14. 1. 2024
Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

družba info

Z ljudmi na poti

Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

VEČ ...|14. 1. 2024
Humanitarka Jana Dular Wangombe deluje v Malaviju in Keniji

Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini. 

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|31. 12. 2023
Slovenija in svet

Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.

Slovenija in svet

Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.

družba info

Z ljudmi na poti

Slovenija in svet

Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.

VEČ ...|31. 12. 2023
Slovenija in svet

Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|12. 11. 2023
Ana Rozman, arhitektka, ki jo je očaral Lyon

Gostili smo Ano Rozman, ki jo je pot v tujino prvič vodila že pri 21 letih, ko je šla na študijsko izmenjavo na Dansko. Nato je študijsko prakso opravljala v Švici, na meji s Francijo, in se zaljubila v to državo ter se v Lyon odpravila še na magistrski študij. V oddaji je spregovorila o študiju in delu v tujini.

Ana Rozman, arhitektka, ki jo je očaral Lyon

Gostili smo Ano Rozman, ki jo je pot v tujino prvič vodila že pri 21 letih, ko je šla na študijsko izmenjavo na Dansko. Nato je študijsko prakso opravljala v Švici, na meji s Francijo, in se zaljubila v to državo ter se v Lyon odpravila še na magistrski študij. V oddaji je spregovorila o študiju in delu v tujini.

družba info

Z ljudmi na poti

Ana Rozman, arhitektka, ki jo je očaral Lyon

Gostili smo Ano Rozman, ki jo je pot v tujino prvič vodila že pri 21 letih, ko je šla na študijsko izmenjavo na Dansko. Nato je študijsko prakso opravljala v Švici, na meji s Francijo, in se zaljubila v to državo ter se v Lyon odpravila še na magistrski študij. V oddaji je spregovorila o študiju in delu v tujini.

VEČ ...|12. 11. 2023
Ana Rozman, arhitektka, ki jo je očaral Lyon

Gostili smo Ano Rozman, ki jo je pot v tujino prvič vodila že pri 21 letih, ko je šla na študijsko izmenjavo na Dansko. Nato je študijsko prakso opravljala v Švici, na meji s Francijo, in se zaljubila v to državo ter se v Lyon odpravila še na magistrski študij. V oddaji je spregovorila o študiju in delu v tujini.

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 10. 2023
Vida Forčič o indijski družbi

Gostili smo Vido Forčič, tržaško Slovenko, ki je poročena z možem indijskih korenin. V oddaji je spregovorila o indijski družbi, ki je na Zahodu velikokrat nerazumljena, kulturnih razlikah, učenju jezika, položaju žensk in družbenih delitvah.

Vida Forčič o indijski družbi

Gostili smo Vido Forčič, tržaško Slovenko, ki je poročena z možem indijskih korenin. V oddaji je spregovorila o indijski družbi, ki je na Zahodu velikokrat nerazumljena, kulturnih razlikah, učenju jezika, položaju žensk in družbenih delitvah.

družba info

Z ljudmi na poti

Vida Forčič o indijski družbi

Gostili smo Vido Forčič, tržaško Slovenko, ki je poročena z možem indijskih korenin. V oddaji je spregovorila o indijski družbi, ki je na Zahodu velikokrat nerazumljena, kulturnih razlikah, učenju jezika, položaju žensk in družbenih delitvah.

VEČ ...|29. 10. 2023
Vida Forčič o indijski družbi

Gostili smo Vido Forčič, tržaško Slovenko, ki je poročena z možem indijskih korenin. V oddaji je spregovorila o indijski družbi, ki je na Zahodu velikokrat nerazumljena, kulturnih razlikah, učenju jezika, položaju žensk in družbenih delitvah.

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|8. 10. 2023
Andreja Valtanen, Slovenka na Finskem

Gostili smo Andrejo Valtanen, Slovenko, ki se je pred približno tremi desetletji preselila v Lahti, kraj, ki je večini Slovencev znan zlasti po smučarskih skokih. Sogovornica tam dela in živi z družino, v oddaji je spregovorila o življenju v tujini in sami Finski ter njenih prebivalcih.

Andreja Valtanen, Slovenka na Finskem

Gostili smo Andrejo Valtanen, Slovenko, ki se je pred približno tremi desetletji preselila v Lahti, kraj, ki je večini Slovencev znan zlasti po smučarskih skokih. Sogovornica tam dela in živi z družino, v oddaji je spregovorila o življenju v tujini in sami Finski ter njenih prebivalcih.

družba info

Z ljudmi na poti

Andreja Valtanen, Slovenka na Finskem

Gostili smo Andrejo Valtanen, Slovenko, ki se je pred približno tremi desetletji preselila v Lahti, kraj, ki je večini Slovencev znan zlasti po smučarskih skokih. Sogovornica tam dela in živi z družino, v oddaji je spregovorila o življenju v tujini in sami Finski ter njenih prebivalcih.

VEČ ...|8. 10. 2023
Andreja Valtanen, Slovenka na Finskem

Gostili smo Andrejo Valtanen, Slovenko, ki se je pred približno tremi desetletji preselila v Lahti, kraj, ki je večini Slovencev znan zlasti po smučarskih skokih. Sogovornica tam dela in živi z družino, v oddaji je spregovorila o življenju v tujini in sami Finski ter njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 9. 2023
Lana Petrovič, glasbenica v Amsterdamu

Gostili smo Lano Petrovič, glasbenico, ki jo je pot zaradi študija vodila na Nizozemsko, natančneje v Amsterdam, kjer se izobražuje na tamkajšnjem konservatoriju, deluje pa tudi v glasbenih vodah. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.  

Lana Petrovič, glasbenica v Amsterdamu

Gostili smo Lano Petrovič, glasbenico, ki jo je pot zaradi študija vodila na Nizozemsko, natančneje v Amsterdam, kjer se izobražuje na tamkajšnjem konservatoriju, deluje pa tudi v glasbenih vodah. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.  

družba info

Z ljudmi na poti

Lana Petrovič, glasbenica v Amsterdamu

Gostili smo Lano Petrovič, glasbenico, ki jo je pot zaradi študija vodila na Nizozemsko, natančneje v Amsterdam, kjer se izobražuje na tamkajšnjem konservatoriju, deluje pa tudi v glasbenih vodah. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.  

VEČ ...|10. 9. 2023
Lana Petrovič, glasbenica v Amsterdamu

Gostili smo Lano Petrovič, glasbenico, ki jo je pot zaradi študija vodila na Nizozemsko, natančneje v Amsterdam, kjer se izobražuje na tamkajšnjem konservatoriju, deluje pa tudi v glasbenih vodah. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.  

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.

Andrej Šinko

Andrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Pogovor o

VEČ ...|1. 3. 2024
Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Doktorica Alenka Forte trenutno zdravniško stavko ocenjuje kot posledico zamujenih priložnosti

Zdravniki po državi stavko podpirajo. Se pa zavedajo, da ta predvsem obremenjuje bolnike. O aktualnem dogajanju smo govorili z nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za Zdravje in zdravnico doktorico Alenko Forte. Prispevek Nike Mandelj je prebrala Mirjam Judež. V številnih zdravstvenih ustanovah so umiki za nadurno delo že začeli veljati. Delo bodo marsikje reorganizirali, odpadali bodo nekateri nenujni pregledi in posegi. Doktorica Alenka Forte meni, da bi se dalo stavko preprečiti in da gre za veliko zamujenih priložnostih v zadnjih tridesetih letih.

Alen Salihović

politikastavkazdravnikipogovorinfo

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2024
20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljenočno neboobservatorij

Mladoskop

VEČ ...|1. 3. 2024
Muzikal Odraščanje

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Muzikal Odraščanje

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Nataša Ličen

mladiodnosipogovordružbaizobraževanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki