Is podcast
V oddaji smo spregovorili o Norveški, njenih prebivalcih, pokrajini in podnebju. Gostja je bila Andreja Kokošin, Slovenka, ki se je z možem zaradi dela preselila na Norveško, kjer zdaj z družino živi že približno desetletje.
V oddaji smo spregovorili o Norveški, njenih prebivalcih, pokrajini in podnebju. Gostja je bila Andreja Kokošin, Slovenka, ki se je z možem zaradi dela preselila na Norveško, kjer zdaj z družino živi že približno desetletje.
V oddaji smo spregovorili o Norveški, njenih prebivalcih, pokrajini in podnebju. Gostja je bila Andreja Kokošin, Slovenka, ki se je z možem zaradi dela preselila na Norveško, kjer zdaj z družino živi že približno desetletje.
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura.
V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura.
Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen.
Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen.
Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama.
Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama.
Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini.
Gostili smo Jano Dular Wangombe, mamo, ženo, humanitarko in pravnico, ki je leta 2011 v Malaviju ustanovila humanitarno organizacijo ELA. Ta pomaga otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom in ženskam. Gostja trenutno živi v Keniji, kamor je razširila humanitarno delovanje. V oddaji je spregovorila o življenju ter delu na afriški celini.
Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.
Spomnili smo se preteklih oddaj, kjer smo gostili Slovence, ki so se preseli v tujino, ali tja odšli zgolj na študij oziroma delo. Med njimi so bili zdravnik Peter Kiraly, arhitektka Ana Rozman, glasbenica Lana Petrovič in grafična oblikovalka Andreja Valtanen. Slišali pa ste lahko tudi tujce, ki jih je pot zanesla v Slovenijo, med drugimi Portugalca Filipa de Almeido, Litovko Ono Čepaiytite Gams, Britanca Iana Samuela in Kubanko Lucy Constante.
Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.
Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.
Gostili smo Ano Rozman, ki jo je pot v tujino prvič vodila že pri 21 letih, ko je šla na študijsko izmenjavo na Dansko. Nato je študijsko prakso opravljala v Švici, na meji s Francijo, in se zaljubila v to državo ter se v Lyon odpravila še na magistrski študij. V oddaji je spregovorila o študiju in delu v tujini.
Gostili smo Ano Rozman, ki jo je pot v tujino prvič vodila že pri 21 letih, ko je šla na študijsko izmenjavo na Dansko. Nato je študijsko prakso opravljala v Švici, na meji s Francijo, in se zaljubila v to državo ter se v Lyon odpravila še na magistrski študij. V oddaji je spregovorila o študiju in delu v tujini.
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Neki mož se je postaral, ljudem pa je rekel, da ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.
Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.