Posledice lanskih poplav se kažejo tudi v duševnih motnjah, zaradi katerih trpijo predvsem tisti, ki še po letu dni nimajo urejenega doma oz. ne vedo, kje bodo dobili nadomestno zemljišče za novogradnjo ali kje bodo dobili novo stanovanje … Za prizadete v širši Šaleško savinjski regiji skrbijo v Centru za duševno zdravje Velenje. Psihiatrinja Tatjana Sodja, ki je del delovnega tima, nam je povedala, kakšne težave imajo ljudje in zakaj je čakalna vrsta dolga pol leta.
Posledice lanskih poplav se kažejo tudi v duševnih motnjah, zaradi katerih trpijo predvsem tisti, ki še po letu dni nimajo urejenega doma oz. ne vedo, kje bodo dobili nadomestno zemljišče za novogradnjo ali kje bodo dobili novo stanovanje … Za prizadete v širši Šaleško savinjski regiji skrbijo v Centru za duševno zdravje Velenje. Psihiatrinja Tatjana Sodja, ki je del delovnega tima, nam je povedala, kakšne težave imajo ljudje in zakaj je čakalna vrsta dolga pol leta.
Posledice lanskih poplav se kažejo tudi v duševnih motnjah, zaradi katerih trpijo predvsem tisti, ki še po letu dni nimajo urejenega doma oz. ne vedo, kje bodo dobili nadomestno zemljišče za novogradnjo ali kje bodo dobili novo stanovanje … Za prizadete v širši Šaleško savinjski regiji skrbijo v Centru za duševno zdravje Velenje. Psihiatrinja Tatjana Sodja, ki je del delovnega tima, nam je povedala, kakšne težave imajo ljudje in zakaj je čakalna vrsta dolga pol leta.
Življenje išče pot
Vstopili smo v Teden Karitas pod geslom »Na poti upanja«. Hvaležni in ponosni smo na vse delo, ki ga opravijo zaposleni in številni prostovoljci. Skrbijo za brezdomce, za duševno bolne, za zasvojene, za matere v stiski in za tiste, ki se kljub pokojnini ali plači težko prebijajo skozi življenje. V naši rubriki smo predstavili Ljudsko kuhinjo, ki jo vodi Nadškofijska karitas Maribor. Gostili smo strokovno sodelavko Sibilio Nidorfer.
Življenje išče pot
Vstopili smo v Teden Karitas pod geslom »Na poti upanja«. Hvaležni in ponosni smo na vse delo, ki ga opravijo zaposleni in številni prostovoljci. Skrbijo za brezdomce, za duševno bolne, za zasvojene, za matere v stiski in za tiste, ki se kljub pokojnini ali plači težko prebijajo skozi življenje. V naši rubriki smo predstavili Ljudsko kuhinjo, ki jo vodi Nadškofijska karitas Maribor. Gostili smo strokovno sodelavko Sibilio Nidorfer.
Življenje išče pot
Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.
Življenje išče pot
Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.
Življenje išče pot
Za naš radio je spregovoril prof. dr. Jože Ramovš in sicer o temeljnih socialnih vrednotah, na kateri temelji evropska kultura, ter o zmotah, ki posameznika in družbene skupine privedejo do slabih dejanj.
Življenje išče pot
Za naš radio je spregovoril prof. dr. Jože Ramovš in sicer o temeljnih socialnih vrednotah, na kateri temelji evropska kultura, ter o zmotah, ki posameznika in družbene skupine privedejo do slabih dejanj.
Življenje išče pot
V Tednu zaporov 2025 je bil naš gost zaporniški duhovnik Robi Friškovec., Namen Tedna je, da bi se kristjani bolje zavedali potreb zapornikov in vseh, ki delajo z njimi. Friškovec pa nam je še povedal, kako teče njegov običajen del obiskovanja zapornikov.
Življenje išče pot
V Tednu zaporov 2025 je bil naš gost zaporniški duhovnik Robi Friškovec., Namen Tedna je, da bi se kristjani bolje zavedali potreb zapornikov in vseh, ki delajo z njimi. Friškovec pa nam je še povedal, kako teče njegov običajen del obiskovanja zapornikov.
Življenje išče pot
Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je z nami podelil nekaj izkušenj pri svojem delu, ko obiskuje bolnike in umirajoče. Deluje iz prepričanja, da je vsako življenje dar, in do zdaj še ni imel primera, ko bi ga kdo prosil, naj mu pomaga umreti.
Življenje išče pot
Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je z nami podelil nekaj izkušenj pri svojem delu, ko obiskuje bolnike in umirajoče. Deluje iz prepričanja, da je vsako življenje dar, in do zdaj še ni imel primera, ko bi ga kdo prosil, naj mu pomaga umreti.
Življenje išče pot
Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je pojasnil, kaj Katoliška Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru in zakaj se je dobro več pogovarjati o bolezni, zadnjem slovesu in obliki pokopa.
Življenje išče pot
Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je pojasnil, kaj Katoliška Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru in zakaj se je dobro več pogovarjati o bolezni, zadnjem slovesu in obliki pokopa.
Življenje išče pot
Mladi na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani so pripravili večer o tem, kakšno mesto imata vera in domoljubje v sodobni družbi ter kakšen odnos imamo do Slovenske vojske. Eden od gostov je bil prvi vojaški vikar v samostojni Sloveniji dr. Jože Plut, ki je v naše, prispevku pojasnil razliko med nacionalizmom in domoljubjem.
Življenje išče pot
Mladi na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani so pripravili večer o tem, kakšno mesto imata vera in domoljubje v sodobni družbi ter kakšen odnos imamo do Slovenske vojske. Eden od gostov je bil prvi vojaški vikar v samostojni Sloveniji dr. Jože Plut, ki je v naše, prispevku pojasnil razliko med nacionalizmom in domoljubjem.
Življenje išče pot
Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja je tekla beseda o tem, kdaj je hrana z oznakama porabiti do in uporabno najmanj do še primerna za uporabo in kako ustvarjalno porabiti ostanke hrane.
Življenje išče pot
Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja je tekla beseda o tem, kdaj je hrana z oznakama porabiti do in uporabno najmanj do še primerna za uporabo in kako ustvarjalno porabiti ostanke hrane.
Slovencem po svetu in domovini
Krovni zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je doživel drugo posodobitev od sprejetja v letu 2006. Novela, ki jo je v petek podprlo vseh 79 prisotnih poslancev, nihče ni bil proti, prinaša predvsem novosti za rojake v sosednjih državah. Najpomembnejša sprememba je nov sklop, povezan s spodbujanjem njihovega gospodarskega razvoja. S tem bo omogočeno izvajanje programa, za katerega ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že zagotavlja sredstva v naslednjih proračunih. V naslednjih štirih letih bo za to namenjenih deset milijonov evrov. Na področju regionalnega sodelovanja novela določa organ, pri katerem se zagotavljajo proračunska sredstva za uresničitev prevzetih mednarodnih obveznosti, ki se izvajajo v interesu Slovencev v zamejstvu. Poleg tega novela rešuje prostorsko stisko Slovenske izseljenske matice in Svetovnega slovenskega kongresa. Na petkovem zasedanju je bilo med drugim slišati željo, da bi država podoben model našla tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenci po svetu.
Pogovor o
Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Komentar tedna
Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.
Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.
Pevci zapojte, godci zagodte
7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.
Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Marija, Marija, Silvo, Veronika, Toni, Valerija, Marija, Franc, Jožica, Marjana, Pavla, Pavel, Majda.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Krovni zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je doživel drugo posodobitev od sprejetja v letu 2006. Novela, ki jo je v petek podprlo vseh 79 prisotnih poslancev, nihče ni bil proti, prinaša predvsem novosti za rojake v sosednjih državah. Najpomembnejša sprememba je nov sklop, povezan s spodbujanjem njihovega gospodarskega razvoja. S tem bo omogočeno izvajanje programa, za katerega ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport že zagotavlja sredstva v naslednjih proračunih. V naslednjih štirih letih bo za to namenjenih deset milijonov evrov. Na področju regionalnega sodelovanja novela določa organ, pri katerem se zagotavljajo proračunska sredstva za uresničitev prevzetih mednarodnih obveznosti, ki se izvajajo v interesu Slovencev v zamejstvu. Poleg tega novela rešuje prostorsko stisko Slovenske izseljenske matice in Svetovnega slovenskega kongresa. Na petkovem zasedanju je bilo med drugim slišati željo, da bi država podoben model našla tudi za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenci po svetu.