Is podcast
Nasilje odraslih otrok nad starši je med nami še vedno precej tabu tema, saj so oblike večkrat skrite. Poleg tega jih sami starejši večkrat ne prepoznajo ali pa si nočejo priznati, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe. Ker nikdar ni prepozno za spremembe, smo tudi v tem prispevku prisluhnili dr. Moniki Klun, ki je asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pojasnila je, kakšne so oblike tega nasilja in kaj lahko storijo žrtve, da se ga rešijo oz. kaj lahko storijo njihovi bližnji.
Nasilje odraslih otrok nad starši je med nami še vedno precej tabu tema, saj so oblike večkrat skrite. Poleg tega jih sami starejši večkrat ne prepoznajo ali pa si nočejo priznati, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe. Ker nikdar ni prepozno za spremembe, smo tudi v tem prispevku prisluhnili dr. Moniki Klun, ki je asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pojasnila je, kakšne so oblike tega nasilja in kaj lahko storijo žrtve, da se ga rešijo oz. kaj lahko storijo njihovi bližnji.
Nasilje odraslih otrok nad starši je med nami še vedno precej tabu tema, saj so oblike večkrat skrite. Poleg tega jih sami starejši večkrat ne prepoznajo ali pa si nočejo priznati, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe. Ker nikdar ni prepozno za spremembe, smo tudi v tem prispevku prisluhnili dr. Moniki Klun, ki je asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pojasnila je, kakšne so oblike tega nasilja in kaj lahko storijo žrtve, da se ga rešijo oz. kaj lahko storijo njihovi bližnji.
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
Vsaka zgodba posvojiteljske družine ima svojo pot. A eno jim je skupno. Če se biološka starša na rojstvo otroka pripravljata devet mesecev, je v primeru posvojitve drugače, pravita Erna in Damjan Dolinar. V dveh sta morala pripraviti vse za novorojenčka in vstopiti v novo vlogo, kar je čustveno zelo zahtevno. A danes sta srečna in čakata še na tretjega otroka.
Vsaka zgodba posvojiteljske družine ima svojo pot. A eno jim je skupno. Če se biološka starša na rojstvo otroka pripravljata devet mesecev, je v primeru posvojitve drugače, pravita Erna in Damjan Dolinar. V dveh sta morala pripraviti vse za novorojenčka in vstopiti v novo vlogo, kar je čustveno zelo zahtevno. A danes sta srečna in čakata še na tretjega otroka.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.
Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.
V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic?
V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic?
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
S 1. septembrom smo vstopili v Teden vzgoje. Letos pod geslom Romarji upanja. Le-tega so učitelji, vzgojitelji ter otroci še kako potrebni v času individualizma, preobremenjenosti in različnih pritiskov ideologij v šolski prostor. Naš gost je bil koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
S 1. septembrom smo vstopili v Teden vzgoje. Letos pod geslom Romarji upanja. Le-tega so učitelji, vzgojitelji ter otroci še kako potrebni v času individualizma, preobremenjenosti in različnih pritiskov ideologij v šolski prostor. Naš gost je bil koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Jakob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Luša iz Kopra, sestre Gajšek z Vurberka, družina Strmšek z Brinjeve Gore nad Zrečami, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Slišali ste posnetek mašnih nagovorov, petja med mašo in nekaj izjav, ki so nam jih zaupali počitnikarji ob sklepu počitnic.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine je 70. obletnico ustanovitve ta konec tedna praznovala v Buenos Airesu. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila v soboto zvečer sveta maša za žive in pokojne člane, v dvorani dr. Tineta Debeljaka je sledila slovesna akademija. Že konec junija je bila slovesna akademija ob obletnici tudi v Ljubljani in takrat je predsednik Damijan Ahlin naglasil, da je SKA nastala iz ljubezni do domovine in od začetka povezuje kulturo in slovenstvo. Praznovanje je potekalo pod geslom V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen.