Govorili smo o možnostih za tiste, ki jim je njihovo poklicno delo pustilo posledice na zdravju in potrebujejo delovne prilagoditve. Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.
poklicna rehabilitacija dolgotrajna bolniška delo in zdravje
Govorili smo o možnostih za tiste, ki jim je njihovo poklicno delo pustilo posledice na zdravju in potrebujejo delovne prilagoditve. Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.
Govorili smo o možnostih za tiste, ki jim je njihovo poklicno delo pustilo posledice na zdravju in potrebujejo delovne prilagoditve. Naša gostja je bila socialna delavka iz Centra za poklicno rehabilitacijo enota Maribor Aleksandra Denša.
Življenje išče pot
Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je pojasnil, kaj Katoliška Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru in zakaj se je dobro več pogovarjati o bolezni, zadnjem slovesu in obliki pokopa.
Življenje išče pot
Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je pojasnil, kaj Katoliška Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru in zakaj se je dobro več pogovarjati o bolezni, zadnjem slovesu in obliki pokopa.
Življenje išče pot
Mladi na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani so pripravili večer o tem, kakšno mesto imata vera in domoljubje v sodobni družbi ter kakšen odnos imamo do Slovenske vojske. Eden od gostov je bil prvi vojaški vikar v samostojni Sloveniji dr. Jože Plut, ki je v naše, prispevku pojasnil razliko med nacionalizmom in domoljubjem.
Življenje išče pot
Mladi na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani so pripravili večer o tem, kakšno mesto imata vera in domoljubje v sodobni družbi ter kakšen odnos imamo do Slovenske vojske. Eden od gostov je bil prvi vojaški vikar v samostojni Sloveniji dr. Jože Plut, ki je v naše, prispevku pojasnil razliko med nacionalizmom in domoljubjem.
Življenje išče pot
Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja je tekla beseda o tem, kdaj je hrana z oznakama porabiti do in uporabno najmanj do še primerna za uporabo in kako ustvarjalno porabiti ostanke hrane.
Življenje išče pot
Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja je tekla beseda o tem, kdaj je hrana z oznakama porabiti do in uporabno najmanj do še primerna za uporabo in kako ustvarjalno porabiti ostanke hrane.
Življenje išče pot
Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja smo govorili o nepotrebnih številkah zavržene, a še užitne hrane. Pri tem je pomembno preverjati zaloge v hladilniku, načrtovati obroke in premišljeno nakupovati. Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.
Življenje išče pot
Z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja smo govorili o nepotrebnih številkah zavržene, a še užitne hrane. Pri tem je pomembno preverjati zaloge v hladilniku, načrtovati obroke in premišljeno nakupovati. Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.
Življenje išče pot
Predstavilsmo projekt Aktivno Inkluzivno, ki predstavlja nov korak pri dostopnosti različnih športov za invalide. O tem je več povedal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar.
Življenje išče pot
Predstavilsmo projekt Aktivno Inkluzivno, ki predstavlja nov korak pri dostopnosti različnih športov za invalide. O tem je več povedal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar.
Življenje išče pot
Pred 23. novembrom, ko bomo odšli na referendum, kjer bomo volivci lahko podprli vrednoto življenja od spočetja do naravne smrti, smo objavili razmišljanje poslanke NSi Ive Dimic o nujnosti vsem dostopne paliativne in hospic oskrbe in o nevarnostih premikanja etičnih meja.
Življenje išče pot
Pred 23. novembrom, ko bomo odšli na referendum, kjer bomo volivci lahko podprli vrednoto življenja od spočetja do naravne smrti, smo objavili razmišljanje poslanke NSi Ive Dimic o nujnosti vsem dostopne paliativne in hospic oskrbe in o nevarnostih premikanja etičnih meja.
Življenje išče pot
Objavili smo pričevanje na Pohodu za življenje 4. oktobra letos. Pretresljiva zgodba Igorja Vojinovića, ki je leta spremljal hudo trpljenje svoje matere, dokler ni izvedel, da je imela po ločitvi od njegovega očeta tri splave. Izvedel je, da je bilo še pred rojstvom v nevarnosti tudi njegovo življenje. A mama je odrešitev našla v Božjem usmiljenju, on pa v odpuščanju in ljubezni do nje.
Življenje išče pot
Objavili smo pričevanje na Pohodu za življenje 4. oktobra letos. Pretresljiva zgodba Igorja Vojinovića, ki je leta spremljal hudo trpljenje svoje matere, dokler ni izvedel, da je imela po ločitvi od njegovega očeta tri splave. Izvedel je, da je bilo še pred rojstvom v nevarnosti tudi njegovo življenje. A mama je odrešitev našla v Božjem usmiljenju, on pa v odpuščanju in ljubezni do nje.
Življenje išče pot
Mirjam Kastelec je najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj kraljica strelk, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero. Ima pa tudi brata z Downovim sindromom. In prav o tem, kaj jo uči življenje z njim, je pričevala 4. oktobra na Pohodu za življenje.
Življenje išče pot
Mirjam Kastelec je najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj kraljica strelk, temveč je tudi vzorna študentka in izjemna osebnost, ki javno brez zadržkov oznanja svojo vero. Ima pa tudi brata z Downovim sindromom. In prav o tem, kaj jo uči življenje z njim, je pričevala 4. oktobra na Pohodu za življenje.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Sol in luč
Najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da se travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije. Vzroki teh težav morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Mark Wolynn spada med priznane raziskovalce podedovanih družinskih travm, in knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji govori prav o tem. prisluhnite uvodu v katerem je avtor zelo iskreno opisal svojo izkušnjo. Knjiga z naslovom Podedovane družinske travme je izšla pri založbi Primus.
Pogovor o
V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.
Naš gost
Na Martinovo soboto je bil z nami Franc Tomše, po domače Martinov iz Globočic, mizar po poklicu, odličen vinogradnik in vinar, ki je bil leta 2012 tudi kralj cvička. Spoznali smo njegovo zanimivo življenjsko pot, slišali, kako sta se z ženo odločila za turizem na kmetiji in ga razvijala na poseben, sebi lasten način, ki pozornost namenja tudi domači družini in vrednotam.
Komentar tedna
Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Kulturni utrinki
Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, kako narediti čokoladno glazuro, ki se ne bi lomila. Speče biskvit, ga premaže z glazuro in ohladi, ampak pri rezanju si ji vedno lomi, kljub temu, da nož pomoči v vročo vodo. Sestra Nikolina ji je predlagala, da naj v kozico da 10 dag jedilne čokolade, dobre 3 dag masla ali margarine in še toliko olja. Kozico naj postavi nad vodno kopel, da se bo čokolada raztopila in zmehčala, vmes naj meša, da bo gladko tekoča (poskus čez zadnjo stran žlice). Biskvit, ki ga bomo oblili s čokolado, pa je treba najprej tanko namazati z gladko marmelado, tako da zapre, zamaši vse luknjice in pore. Biskvit režemo s tankim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo. Pomembno torej je, da je maščoba dvojna - maslo in olje.
Življenje išče pot
Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je pojasnil, kaj Katoliška Cerkev pravi o evtanaziji in asistiranem samomoru in zakaj se je dobro več pogovarjati o bolezni, zadnjem slovesu in obliki pokopa.