Verbalni in fizični izbruhi nasilja v zdravstvu

Govorili smo o nasilju, ki se lahko zgodi vsakomur. Kako obravnavati nasilje s strani bolnikov, stanovalcev ter svojcev ali sodelavcev? Žaljivke, grožnje po telefonu, e-pošti, vpitje, šele potem je fizični napad. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

s. Meta Potočnik

deeskalacijske tehnike umirjanja verbalno nasilje nasilje v zdravstvu svetovanje

18. 1. 2023
Verbalni in fizični izbruhi nasilja v zdravstvu

Govorili smo o nasilju, ki se lahko zgodi vsakomur. Kako obravnavati nasilje s strani bolnikov, stanovalcev ter svojcev ali sodelavcev? Žaljivke, grožnje po telefonu, e-pošti, vpitje, šele potem je fizični napad. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

s. Meta Potočnik

VEČ ...|18. 1. 2023
Verbalni in fizični izbruhi nasilja v zdravstvu

Govorili smo o nasilju, ki se lahko zgodi vsakomur. Kako obravnavati nasilje s strani bolnikov, stanovalcev ter svojcev ali sodelavcev? Žaljivke, grožnje po telefonu, e-pošti, vpitje, šele potem je fizični napad. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

s. Meta Potočnik

deeskalacijske tehnike umirjanjaverbalno nasiljenasilje v zdravstvusvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 5. 2025
Najtežja je abstinenčna kriza

Do alkoholizma smo Slovenci kar preveč strpni. Hkrati pa tudi črnogledi, saj težko verjamemo, da se bo zasvojena oseba sploh lahko kdaj osvobodila steklenice in začela živeti drugače. O tem in o notranji volji do spremembe sta spregovorila psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper.

Najtežja je abstinenčna kriza

Do alkoholizma smo Slovenci kar preveč strpni. Hkrati pa tudi črnogledi, saj težko verjamemo, da se bo zasvojena oseba sploh lahko kdaj osvobodila steklenice in začela živeti drugače. O tem in o notranji volji do spremembe sta spregovorila psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper.

alkoholizem zdravljenje notranja odločitev

Življenje išče pot

Najtežja je abstinenčna kriza

Do alkoholizma smo Slovenci kar preveč strpni. Hkrati pa tudi črnogledi, saj težko verjamemo, da se bo zasvojena oseba sploh lahko kdaj osvobodila steklenice in začela živeti drugače. O tem in o notranji volji do spremembe sta spregovorila psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper.

VEČ ...|28. 5. 2025
Najtežja je abstinenčna kriza

Do alkoholizma smo Slovenci kar preveč strpni. Hkrati pa tudi črnogledi, saj težko verjamemo, da se bo zasvojena oseba sploh lahko kdaj osvobodila steklenice in začela živeti drugače. O tem in o notranji volji do spremembe sta spregovorila psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper.

s. Meta Potočnik

alkoholizem zdravljenje notranja odločitev

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 5. 2025
Z alkoholom nad depresijo, tesnobo in stres v prepad

Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala Priročnik z naslovom Pot iz brezna za vse, ki imajo težave zaradi alkohola. Torej za tiste, ki pijejo in tiste, ki poleg njih trpijo in so t.i. pasivni alkoholiki po osebnostni strukturi, četudi ne pijejo. Ko nekdo začne piti čezmerno in si hoče olajšati depresijo, tesnobo ali stres le še poslabša svojo situacijo. 

Z alkoholom nad depresijo, tesnobo in stres v prepad

Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala Priročnik z naslovom Pot iz brezna za vse, ki imajo težave zaradi alkohola. Torej za tiste, ki pijejo in tiste, ki poleg njih trpijo in so t.i. pasivni alkoholiki po osebnostni strukturi, četudi ne pijejo. Ko nekdo začne piti čezmerno in si hoče olajšati depresijo, tesnobo ali stres le še poslabša svojo situacijo. 

alkohol stres sprostitev

Življenje išče pot

Z alkoholom nad depresijo, tesnobo in stres v prepad

Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala Priročnik z naslovom Pot iz brezna za vse, ki imajo težave zaradi alkohola. Torej za tiste, ki pijejo in tiste, ki poleg njih trpijo in so t.i. pasivni alkoholiki po osebnostni strukturi, četudi ne pijejo. Ko nekdo začne piti čezmerno in si hoče olajšati depresijo, tesnobo ali stres le še poslabša svojo situacijo. 

VEČ ...|26. 5. 2025
Z alkoholom nad depresijo, tesnobo in stres v prepad

Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala Priročnik z naslovom Pot iz brezna za vse, ki imajo težave zaradi alkohola. Torej za tiste, ki pijejo in tiste, ki poleg njih trpijo in so t.i. pasivni alkoholiki po osebnostni strukturi, četudi ne pijejo. Ko nekdo začne piti čezmerno in si hoče olajšati depresijo, tesnobo ali stres le še poslabša svojo situacijo. 

s. Meta Potočnik

alkohol stres sprostitev

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 5. 2025
Skrb za družine otrok s posebnimi potrebami

V naši državi živi precej družin, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, kar vpliva na vse člane družine. Ob strani jim stoji Zveza Sožitje, ki poskrbi tudi za zdrave sorojence s tabori in seminarji. Kako potekajo, nam je povedala podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek. 

Skrb za družine otrok s posebnimi potrebami

V naši državi živi precej družin, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, kar vpliva na vse člane družine. Ob strani jim stoji Zveza Sožitje, ki poskrbi tudi za zdrave sorojence s tabori in seminarji. Kako potekajo, nam je povedala podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek. 

sorojenci tabori Zveza Sožitje

Življenje išče pot

Skrb za družine otrok s posebnimi potrebami

V naši državi živi precej družin, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, kar vpliva na vse člane družine. Ob strani jim stoji Zveza Sožitje, ki poskrbi tudi za zdrave sorojence s tabori in seminarji. Kako potekajo, nam je povedala podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek. 

VEČ ...|23. 5. 2025
Skrb za družine otrok s posebnimi potrebami

V naši državi živi precej družin, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, kar vpliva na vse člane družine. Ob strani jim stoji Zveza Sožitje, ki poskrbi tudi za zdrave sorojence s tabori in seminarji. Kako potekajo, nam je povedala podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek. 

s. Meta Potočnik

sorojenci tabori Zveza Sožitje

Življenje išče pot

VEČ ...|21. 5. 2025
Proces sprejemanja bratov in sester z duševno motnjo ni enostaven

Podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek je z nami podelila svoj proces sorojenke, ki ima v družini brata s posebnimi potrebami.  Kako je premagovala občutke krivde ali sramu kot najstnica in kaj pomeni skrb za odraslo osebo z motnjo v duševnem razvoju za starše. Njihova družina je zato bila drugačna, a nič manj družina, kjer sta na prvem mestu ljubezen in medsebojna pomoč.

Proces sprejemanja bratov in sester z duševno motnjo ni enostaven

Podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek je z nami podelila svoj proces sorojenke, ki ima v družini brata s posebnimi potrebami.  Kako je premagovala občutke krivde ali sramu kot najstnica in kaj pomeni skrb za odraslo osebo z motnjo v duševnem razvoju za starše. Njihova družina je zato bila drugačna, a nič manj družina, kjer sta na prvem mestu ljubezen in medsebojna pomoč.

sorojenci duševne motnje Zveza Sožitje

Življenje išče pot

Proces sprejemanja bratov in sester z duševno motnjo ni enostaven

Podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek je z nami podelila svoj proces sorojenke, ki ima v družini brata s posebnimi potrebami.  Kako je premagovala občutke krivde ali sramu kot najstnica in kaj pomeni skrb za odraslo osebo z motnjo v duševnem razvoju za starše. Njihova družina je zato bila drugačna, a nič manj družina, kjer sta na prvem mestu ljubezen in medsebojna pomoč.

VEČ ...|21. 5. 2025
Proces sprejemanja bratov in sester z duševno motnjo ni enostaven

Podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek je z nami podelila svoj proces sorojenke, ki ima v družini brata s posebnimi potrebami.  Kako je premagovala občutke krivde ali sramu kot najstnica in kaj pomeni skrb za odraslo osebo z motnjo v duševnem razvoju za starše. Njihova družina je zato bila drugačna, a nič manj družina, kjer sta na prvem mestu ljubezen in medsebojna pomoč.

s. Meta Potočnik

sorojenci duševne motnje Zveza Sožitje

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 5. 2025
Odločitev za pot iz brezna alkoholizma

Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala priročnik z naslovom Pot iz brezna. Namenjen je vsem, ki so odvisni od alkohola, in za tiste, ki to ne želijo postati. Eden najbolj zanimivih delov je po besedah psihiatra in terapevta Bojana Filipiča poglavje o zaključevanju procesa zdravljenja in rehabilitacije, kjer avtorja nežno spodbujata zasvojene in svojce k nadaljnji osebni rasti. Knjigi dajejo posebno vrednost konkretne zgodbe ljudi, ki so se odločili, da pridejo ven iz brezna steklenice. 

Odločitev za pot iz brezna alkoholizma

Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala priročnik z naslovom Pot iz brezna. Namenjen je vsem, ki so odvisni od alkohola, in za tiste, ki to ne želijo postati. Eden najbolj zanimivih delov je po besedah psihiatra in terapevta Bojana Filipiča poglavje o zaključevanju procesa zdravljenja in rehabilitacije, kjer avtorja nežno spodbujata zasvojene in svojce k nadaljnji osebni rasti. Knjigi dajejo posebno vrednost konkretne zgodbe ljudi, ki so se odločili, da pridejo ven iz brezna steklenice. 

zdravljenje alkoholizma Pot iz brezna terapevtske skupine

Življenje išče pot

Odločitev za pot iz brezna alkoholizma

Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala priročnik z naslovom Pot iz brezna. Namenjen je vsem, ki so odvisni od alkohola, in za tiste, ki to ne želijo postati. Eden najbolj zanimivih delov je po besedah psihiatra in terapevta Bojana Filipiča poglavje o zaključevanju procesa zdravljenja in rehabilitacije, kjer avtorja nežno spodbujata zasvojene in svojce k nadaljnji osebni rasti. Knjigi dajejo posebno vrednost konkretne zgodbe ljudi, ki so se odločili, da pridejo ven iz brezna steklenice. 

VEČ ...|19. 5. 2025
Odločitev za pot iz brezna alkoholizma

Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala priročnik z naslovom Pot iz brezna. Namenjen je vsem, ki so odvisni od alkohola, in za tiste, ki to ne želijo postati. Eden najbolj zanimivih delov je po besedah psihiatra in terapevta Bojana Filipiča poglavje o zaključevanju procesa zdravljenja in rehabilitacije, kjer avtorja nežno spodbujata zasvojene in svojce k nadaljnji osebni rasti. Knjigi dajejo posebno vrednost konkretne zgodbe ljudi, ki so se odločili, da pridejo ven iz brezna steklenice. 

s. Meta Potočnik

zdravljenje alkoholizma Pot iz brezna terapevtske skupine

Življenje išče pot

VEČ ...|16. 5. 2025
Imam brata s cerebralno paralizo

Naša gostja je bila podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek, ki ima brata Petra. Rodil se je s cerebralno paralizo. Kako je to dejstvo vplivalo na njeno odraščanje in razvoj njene osebnosti? 

Imam brata s cerebralno paralizo

Naša gostja je bila podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek, ki ima brata Petra. Rodil se je s cerebralno paralizo. Kako je to dejstvo vplivalo na njeno odraščanje in razvoj njene osebnosti? 

Zveza Sožitje cerebralna paraliza sorojenci

Življenje išče pot

Imam brata s cerebralno paralizo

Naša gostja je bila podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek, ki ima brata Petra. Rodil se je s cerebralno paralizo. Kako je to dejstvo vplivalo na njeno odraščanje in razvoj njene osebnosti? 

VEČ ...|16. 5. 2025
Imam brata s cerebralno paralizo

Naša gostja je bila podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek, ki ima brata Petra. Rodil se je s cerebralno paralizo. Kako je to dejstvo vplivalo na njeno odraščanje in razvoj njene osebnosti? 

s. Meta Potočnik

Zveza Sožitje cerebralna paraliza sorojenci

Življenje išče pot

VEČ ...|14. 5. 2025
Odmevi redovnika in redovnice na izvolitev novega papeža

Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.

Odmevi redovnika in redovnice na izvolitev novega papeža

Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.

papež Leon XIV redovniki prenova Cerkve

Življenje išče pot

Odmevi redovnika in redovnice na izvolitev novega papeža

Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.

VEČ ...|14. 5. 2025
Odmevi redovnika in redovnice na izvolitev novega papeža

Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.

s. Meta Potočnik

papež Leon XIV redovniki prenova Cerkve

Življenje išče pot

VEČ ...|12. 5. 2025
Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

samooskrba s hrano občina Kranj anketa

Življenje išče pot

Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

VEČ ...|12. 5. 2025
Prizadevanja občine Kranj za boljši odnos do hrane

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost. 

s. Meta Potočnik

samooskrba s hrano občina Kranj anketa

Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Doživetja narave

VEČ ...|23. 5. 2025
Z barke na Camino

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Z barke na Camino

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Blaž Lesnik

morjejadrnicanavtikanaravapohodništvocaminoGoriški Camino

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 5. 2025
Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Predlog novele zakona o ukinitvi obveznega članstva v KGZS in aktualno dogajanje na področju kmetijstva

Sredi marca sta poslanca koalicijskih Gibanja Svoboda in SD v Državni zbor vložila predlog novele o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, katere glavna sprememba je ukinitev obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe. Poslanci so ga po četrtkovi prvi obravnavi pospremili v nadaljno obravnavo. V prvem delu oddaje ste slišali odzive politike in stroke na predlog novele, v drugem delu pa še nekaj aktualnih novic s področja kmetijstva.

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtpolitika

Za življenje

VEČ ...|24. 5. 2025
Kazen za otroke

V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.

Kazen za otroke

V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.

Mateja Subotičanec

vzgojaotrocimladidružbasvetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Otok

VEČ ...|28. 5. 2025
Otok

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|28. 5. 2025
Pogovor o

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2025
Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Matjaž Merljak