Is podcast Program Rahelin vinograd zdravi rane po umetnem splavu Is podcast
Program Rahelin vinograd zdravi rane po umetnem splavu

Umetni splav in s tem izguba lastnega otroka po besedah voditeljev Rahelinega vinograda v organizaciji Zavoda Živim povzroča v dušah staršev dolgotrajne posledice. Zato vsako leto pripravijo več duhovnih vaj, kamor se lahko prijavijo vsi tisti, ki trpijo zaradi posledic splava. Naša gostja je bila voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. O sadovih tega programa se je z njo pogovarjala Marjana Debevec.

s. Meta Potočnik

sadovi Rahelinega vinograda Zavod ŽIVIM duševne posledice umetnega splava svetovanje

6. 7. 2022
Program Rahelin vinograd zdravi rane po umetnem splavu

Umetni splav in s tem izguba lastnega otroka po besedah voditeljev Rahelinega vinograda v organizaciji Zavoda Živim povzroča v dušah staršev dolgotrajne posledice. Zato vsako leto pripravijo več duhovnih vaj, kamor se lahko prijavijo vsi tisti, ki trpijo zaradi posledic splava. Naša gostja je bila voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. O sadovih tega programa se je z njo pogovarjala Marjana Debevec.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|6. 7. 2022
Program Rahelin vinograd zdravi rane po umetnem splavu

Umetni splav in s tem izguba lastnega otroka po besedah voditeljev Rahelinega vinograda v organizaciji Zavoda Živim povzroča v dušah staršev dolgotrajne posledice. Zato vsako leto pripravijo več duhovnih vaj, kamor se lahko prijavijo vsi tisti, ki trpijo zaradi posledic splava. Naša gostja je bila voditeljica Rahelinega vinograda Katarina Nzobandora. O sadovih tega programa se je z njo pogovarjala Marjana Debevec.

s. Meta Potočnik

sadovi Rahelinega vinogradaZavod ŽIVIMduševne posledice umetnega splavasvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 5. 2024
Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

Alex Berenson konoplja odvisnost

Življenje išče pot

Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

VEČ ...|22. 5. 2024
Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

s. Meta Potočnik

Alex Berenson konoplja odvisnost

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 5. 2024
Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

referendum konoplja psihoze

Življenje išče pot

Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

VEČ ...|20. 5. 2024
Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

s. Meta Potočnik

referendum konoplja psihoze

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 5. 2024
Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

Misijon Rakovnik 2024 ženski večer sodelovanje laikov

Življenje išče pot

Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

VEČ ...|17. 5. 2024
Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

s. Meta Potočnik

Misijon Rakovnik 2024 ženski večer sodelovanje laikov

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 5. 2024
Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

zakon o dolgotrajni oskrbi pravice in storitve financiranje

Življenje išče pot

Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

VEČ ...|15. 5. 2024
Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

s. Meta Potočnik

zakon o dolgotrajni oskrbi pravice in storitve financiranje

Življenje išče pot

VEČ ...|13. 5. 2024
Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

festival duševnega zdravja zadovoljstvo uporabnikov maribor

Življenje išče pot

Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

VEČ ...|13. 5. 2024
Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

s. Meta Potočnik

festival duševnega zdravja zadovoljstvo uporabnikov maribor

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 5. 2024
Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

Festival duševnega zdravja gibanje in spanje odnosi

Življenje išče pot

Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

VEČ ...|10. 5. 2024
Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

s. Meta Potočnik

Festival duševnega zdravja gibanje in spanje odnosi

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 5. 2024
Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

mladinski svet Slovenije stanovanja mladi

Življenje išče pot

Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

VEČ ...|8. 5. 2024
Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

s. Meta Potočnik

mladinski svet Slovenije stanovanja mladi

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 5. 2024
Peš romanje za dobre družine in duhovne poklice

Letošnje že 7. peš romanje na Ptujsko goro je privabilo veliko število udeležencev, ki so molili za blagoslov družinam in za nove duhovne poklice. Kakšne sadove prinaša sodelovanje med družinami, duhovniki in redovniki/redovnicami nam je povedala voditeljica Centra za duhovne poklice v Mariboru s. Štefka Klemen. 

Peš romanje za dobre družine in duhovne poklice

Letošnje že 7. peš romanje na Ptujsko goro je privabilo veliko število udeležencev, ki so molili za blagoslov družinam in za nove duhovne poklice. Kakšne sadove prinaša sodelovanje med družinami, duhovniki in redovniki/redovnicami nam je povedala voditeljica Centra za duhovne poklice v Mariboru s. Štefka Klemen. 

peš romanje Ptujska gora Center za duhovne poklice

Življenje išče pot

Peš romanje za dobre družine in duhovne poklice

Letošnje že 7. peš romanje na Ptujsko goro je privabilo veliko število udeležencev, ki so molili za blagoslov družinam in za nove duhovne poklice. Kakšne sadove prinaša sodelovanje med družinami, duhovniki in redovniki/redovnicami nam je povedala voditeljica Centra za duhovne poklice v Mariboru s. Štefka Klemen. 

VEČ ...|6. 5. 2024
Peš romanje za dobre družine in duhovne poklice

Letošnje že 7. peš romanje na Ptujsko goro je privabilo veliko število udeležencev, ki so molili za blagoslov družinam in za nove duhovne poklice. Kakšne sadove prinaša sodelovanje med družinami, duhovniki in redovniki/redovnicami nam je povedala voditeljica Centra za duhovne poklice v Mariboru s. Štefka Klemen. 

s. Meta Potočnik

peš romanje Ptujska gora Center za duhovne poklice

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2024
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Alen Salihović

politika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 5. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. maj 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. maj 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

spominpolitikadan spomina na žrtve komunizmaMitja Ferenc

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družbapogovorodnosizdravstvoglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.