Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Stanje po poplavah

Zgodb ljudi prizadetih v avgustovskih poplavah na Slovenski karitas ne pozabljajo. Dnevno se srečujejo z njimi in ljudem pomagajo. Kaj ta čas počne država, kako in kje izpolniti vloge za pomoč, kaj se dober mesec po poplavah dogaja v ljudeh, kako se spopadajo s stiskami. Vse to smo komentirali v tokratni oddaji Pogovor o … z zakonsko in družinsko terapevtko ter geštalt svetovalko Katjo Jarc in generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.

Pokvarjenci se vržejo v politiko

In vsa drevesa so rekla trnovemu grmu: “Pridi ti, kraljuj nad nami!” (Sodniki 9, 14).

Gozdar in glasbenik Leon Kernel

Malo je takšnih, ki povezujejo dve tako široki področji, kot sta glasba in gozdarstvo. Letošnji prejemnik Slomškovega priznanja Leon Kernel to počne že dolgo časa. Gozdar in glasbenik svoje poslanstvo uresničuje v učiteljskem poklicu. Dober učitelj je tisti, ki je iskren, ki verjame v to, kar dela in ki ima svoje učence rad, pravi. Prisluhnite pogovoru z iskrivim sogovornikom.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.