Is podcast Mag. Branko Cestnik Is podcast
Mag. Branko Cestnik

Oddaja je potekala v živo. Gost je bil mag. Branko Cestnik. Govorili smo o praznikih, kaj božič je, kaj lahko rečemo ob iztekajočem letu v luči Kristusovega rojstva, kako naj kot kristjani gledamo naprej? Govorili smo tudi o različnih javnih praznovanjih adventa in božiča: od lučk, potrošnje do kulture in živih jaslic.

Jože Bartolj

politika družba

25. 12. 2023
Mag. Branko Cestnik

Oddaja je potekala v živo. Gost je bil mag. Branko Cestnik. Govorili smo o praznikih, kaj božič je, kaj lahko rečemo ob iztekajočem letu v luči Kristusovega rojstva, kako naj kot kristjani gledamo naprej? Govorili smo tudi o različnih javnih praznovanjih adventa in božiča: od lučk, potrošnje do kulture in živih jaslic.

Jože Bartolj

VEČ ...|25. 12. 2023
Mag. Branko Cestnik

Oddaja je potekala v živo. Gost je bil mag. Branko Cestnik. Govorili smo o praznikih, kaj božič je, kaj lahko rečemo ob iztekajočem letu v luči Kristusovega rojstva, kako naj kot kristjani gledamo naprej? Govorili smo tudi o različnih javnih praznovanjih adventa in božiča: od lučk, potrošnje do kulture in živih jaslic.

Jože Bartolj

politikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 2. 2024
Janez Juhant: Uresničevanje vladnih zavez

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

Janez Juhant: Uresničevanje vladnih zavez

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Janez Juhant: Uresničevanje vladnih zavez

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

VEČ ...|19. 2. 2024
Janez Juhant: Uresničevanje vladnih zavez

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

Tone Gorjup

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 2. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

Mag. Branko Cestnik je bil izjemoma gost tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj. Odločili smo se namreč, da mu damo besedo, ker je v nekaterih drugih medijih ni dobil, so pa o njegovem menda zavajajočem in nestrpnem tvitu o štirih fazah feminzma obilno poročali v medijih in na družbenih omrežjih, oglasil se je celo varuh človekovih pravic.

Gost mag. Branko Cestnik

Mag. Branko Cestnik je bil izjemoma gost tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj. Odločili smo se namreč, da mu damo besedo, ker je v nekaterih drugih medijih ni dobil, so pa o njegovem menda zavajajočem in nestrpnem tvitu o štirih fazah feminzma obilno poročali v medijih in na družbenih omrežjih, oglasil se je celo varuh človekovih pravic.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Gost mag. Branko Cestnik

Mag. Branko Cestnik je bil izjemoma gost tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj. Odločili smo se namreč, da mu damo besedo, ker je v nekaterih drugih medijih ni dobil, so pa o njegovem menda zavajajočem in nestrpnem tvitu o štirih fazah feminzma obilno poročali v medijih in na družbenih omrežjih, oglasil se je celo varuh človekovih pravic.

VEČ ...|12. 2. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

Mag. Branko Cestnik je bil izjemoma gost tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj. Odločili smo se namreč, da mu damo besedo, ker je v nekaterih drugih medijih ni dobil, so pa o njegovem menda zavajajočem in nestrpnem tvitu o štirih fazah feminzma obilno poročali v medijih in na družbenih omrežjih, oglasil se je celo varuh človekovih pravic.

Jože Bartolj

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 2. 2024
Dr. Žiga Turk o vladnih peripetijah

V oddaji bil naš gost dr. Žiga Turk, publicist in profesor z jasno izraženo kritično mislijo. Tokrat smo pod drobnogled vzeli obračune znotraj vlade, stavkovna gibanja in bližajoči se praznik kulture. 

Dr. Žiga Turk o vladnih peripetijah

V oddaji bil naš gost dr. Žiga Turk, publicist in profesor z jasno izraženo kritično mislijo. Tokrat smo pod drobnogled vzeli obračune znotraj vlade, stavkovna gibanja in bližajoči se praznik kulture. 

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o vladnih peripetijah

V oddaji bil naš gost dr. Žiga Turk, publicist in profesor z jasno izraženo kritično mislijo. Tokrat smo pod drobnogled vzeli obračune znotraj vlade, stavkovna gibanja in bližajoči se praznik kulture. 

VEČ ...|5. 2. 2024
Dr. Žiga Turk o vladnih peripetijah

V oddaji bil naš gost dr. Žiga Turk, publicist in profesor z jasno izraženo kritično mislijo. Tokrat smo pod drobnogled vzeli obračune znotraj vlade, stavkovna gibanja in bližajoči se praznik kulture. 

Tanja Dominko

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 1. 2024
Stane Granda in Renato Podbersič o aktualnem družbenem dogajanju

Gosta oddaje spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile: 27. januar, dan spomina na žrtve holokavsta, odziv na govore Matjaža Nemca v Dražgošah in pa navezava na prihajajoči 8. februar, Slovenski kulturni praznik. Ali nas kultura kot narod lahko poenoti? 

Stane Granda in Renato Podbersič o aktualnem družbenem dogajanju

Gosta oddaje spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile: 27. januar, dan spomina na žrtve holokavsta, odziv na govore Matjaža Nemca v Dražgošah in pa navezava na prihajajoči 8. februar, Slovenski kulturni praznik. Ali nas kultura kot narod lahko poenoti? 

politika Stane Granda Renato Podbersič

Spoznanje več, predsodek manj

Stane Granda in Renato Podbersič o aktualnem družbenem dogajanju

Gosta oddaje spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile: 27. januar, dan spomina na žrtve holokavsta, odziv na govore Matjaža Nemca v Dražgošah in pa navezava na prihajajoči 8. februar, Slovenski kulturni praznik. Ali nas kultura kot narod lahko poenoti? 

VEČ ...|29. 1. 2024
Stane Granda in Renato Podbersič o aktualnem družbenem dogajanju

Gosta oddaje spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora so bile: 27. januar, dan spomina na žrtve holokavsta, odziv na govore Matjaža Nemca v Dražgošah in pa navezava na prihajajoči 8. februar, Slovenski kulturni praznik. Ali nas kultura kot narod lahko poenoti? 

Radio Ognjišče

politika Stane Granda Renato Podbersič

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 1. 2024
Kaj imajo skupnega duhovnik, kmet in zdravnik, da gredo na živce oblastem s totalitarnimi apetiti?

V oddaji je bil gost pisatelj, urednik in duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokrat smo se vprašali, kaj nam pove fenomen popularnih duhovnikov kot Golob, Opeka, Geržan ...? Nadaljevali smo z razmišljanjem o tem, kaj imajo skupnega duhovnik, kmet in zdravnik, da gredo na živce oblastem s totalitarnimi apetiti? Tema je bila tudi na kateri točki je moderno ekološko gibanje zašlo, da mu danes vse manj zaupamo?

Kaj imajo skupnega duhovnik, kmet in zdravnik, da gredo na živce oblastem s totalitarnimi apetiti?

V oddaji je bil gost pisatelj, urednik in duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokrat smo se vprašali, kaj nam pove fenomen popularnih duhovnikov kot Golob, Opeka, Geržan ...? Nadaljevali smo z razmišljanjem o tem, kaj imajo skupnega duhovnik, kmet in zdravnik, da gredo na živce oblastem s totalitarnimi apetiti? Tema je bila tudi na kateri točki je moderno ekološko gibanje zašlo, da mu danes vse manj zaupamo?

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Kaj imajo skupnega duhovnik, kmet in zdravnik, da gredo na živce oblastem s totalitarnimi apetiti?

V oddaji je bil gost pisatelj, urednik in duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokrat smo se vprašali, kaj nam pove fenomen popularnih duhovnikov kot Golob, Opeka, Geržan ...? Nadaljevali smo z razmišljanjem o tem, kaj imajo skupnega duhovnik, kmet in zdravnik, da gredo na živce oblastem s totalitarnimi apetiti? Tema je bila tudi na kateri točki je moderno ekološko gibanje zašlo, da mu danes vse manj zaupamo?

VEČ ...|22. 1. 2024
Kaj imajo skupnega duhovnik, kmet in zdravnik, da gredo na živce oblastem s totalitarnimi apetiti?

V oddaji je bil gost pisatelj, urednik in duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokrat smo se vprašali, kaj nam pove fenomen popularnih duhovnikov kot Golob, Opeka, Geržan ...? Nadaljevali smo z razmišljanjem o tem, kaj imajo skupnega duhovnik, kmet in zdravnik, da gredo na živce oblastem s totalitarnimi apetiti? Tema je bila tudi na kateri točki je moderno ekološko gibanje zašlo, da mu danes vse manj zaupamo?

Jože Bartolj

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 1. 2024
Vrhovna sodnika Barbana in Jan Zobec o stavki sodnikov, civilni družbi in vojnah po svetu

V oddajo smo tokrat povabili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in Vrhovnega sodnika Jana Zobca. Spregovorila bosta o stavki sodnikov, o delovanju sodišč pa tudi o dialogu, ki ga vlada vodi oziroma ne vodi s tistimi, ki se z njo ne strinjajo. Zanimal nas bo tudi njun pogled na vse močnejšo civilno družbo, ki mimo stroke vlaga zakone, ne bomo pa mogli mimo volitev v Evropski parlament in v ZDA ter se dotaknili vojn po svetu.

Vrhovna sodnika Barbana in Jan Zobec o stavki sodnikov, civilni družbi in vojnah po svetu

V oddajo smo tokrat povabili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in Vrhovnega sodnika Jana Zobca. Spregovorila bosta o stavki sodnikov, o delovanju sodišč pa tudi o dialogu, ki ga vlada vodi oziroma ne vodi s tistimi, ki se z njo ne strinjajo. Zanimal nas bo tudi njun pogled na vse močnejšo civilno družbo, ki mimo stroke vlaga zakone, ne bomo pa mogli mimo volitev v Evropski parlament in v ZDA ter se dotaknili vojn po svetu.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbana in Jan Zobec o stavki sodnikov, civilni družbi in vojnah po svetu

V oddajo smo tokrat povabili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in Vrhovnega sodnika Jana Zobca. Spregovorila bosta o stavki sodnikov, o delovanju sodišč pa tudi o dialogu, ki ga vlada vodi oziroma ne vodi s tistimi, ki se z njo ne strinjajo. Zanimal nas bo tudi njun pogled na vse močnejšo civilno družbo, ki mimo stroke vlaga zakone, ne bomo pa mogli mimo volitev v Evropski parlament in v ZDA ter se dotaknili vojn po svetu.

VEČ ...|15. 1. 2024
Vrhovna sodnika Barbana in Jan Zobec o stavki sodnikov, civilni družbi in vojnah po svetu

V oddajo smo tokrat povabili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in Vrhovnega sodnika Jana Zobca. Spregovorila bosta o stavki sodnikov, o delovanju sodišč pa tudi o dialogu, ki ga vlada vodi oziroma ne vodi s tistimi, ki se z njo ne strinjajo. Zanimal nas bo tudi njun pogled na vse močnejšo civilno družbo, ki mimo stroke vlaga zakone, ne bomo pa mogli mimo volitev v Evropski parlament in v ZDA ter se dotaknili vojn po svetu.

Alen Salihović

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 1. 2024
Dr. Aleš Maver: Pogled na Poljsko, Nizozemsko, Nemčijo in Ukrajino

Gost druge letošnje oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil zgodovinar in publicist dr. Aleš Maver. Privoščili smo si pogled na Poljsko, Nizozemsko in v Nemčijo, pa tudi v Ukrajino in Izrael ter Palestino.

Dr. Aleš Maver: Pogled na Poljsko, Nizozemsko, Nemčijo in Ukrajino

Gost druge letošnje oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil zgodovinar in publicist dr. Aleš Maver. Privoščili smo si pogled na Poljsko, Nizozemsko in v Nemčijo, pa tudi v Ukrajino in Izrael ter Palestino.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver: Pogled na Poljsko, Nizozemsko, Nemčijo in Ukrajino

Gost druge letošnje oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil zgodovinar in publicist dr. Aleš Maver. Privoščili smo si pogled na Poljsko, Nizozemsko in v Nemčijo, pa tudi v Ukrajino in Izrael ter Palestino.

VEČ ...|8. 1. 2024
Dr. Aleš Maver: Pogled na Poljsko, Nizozemsko, Nemčijo in Ukrajino

Gost druge letošnje oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil zgodovinar in publicist dr. Aleš Maver. Privoščili smo si pogled na Poljsko, Nizozemsko in v Nemčijo, pa tudi v Ukrajino in Izrael ter Palestino.

Robert Božič

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.

Robert Božič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|27. 2. 2024
Seme staro 2000 let

Zdi se neverjetno, vendar resnično. Januarja ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Seme staro 2000 let

Zdi se neverjetno, vendar resnično. Januarja ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš pogled

VEČ ...|27. 2. 2024
Manca Hribar: »Ti pa znaš na dušo pihat« ali smo še zmožni iskrenih pohval?

Razočaranja so neizogiben del življenja. Spomnim se, da jih na začetku moje pevske poti ni bilo malo. A nobena zavrnitev, noben »ne« me ni zabolel tako, kot neizrečena pohvala ljudi, na katere mnenja sem dala ogromno. Živo se spomnim besed človeka, staroste slovenske glasbe, ki me je potolažil z besedami: »Manca, nekaj si zapomni, dokler so ljudje tiho, pomeni, da ti gre dobro.«

Manca Hribar: »Ti pa znaš na dušo pihat« ali smo še zmožni iskrenih pohval?

Razočaranja so neizogiben del življenja. Spomnim se, da jih na začetku moje pevske poti ni bilo malo. A nobena zavrnitev, noben »ne« me ni zabolel tako, kot neizrečena pohvala ljudi, na katere mnenja sem dala ogromno. Živo se spomnim besed človeka, staroste slovenske glasbe, ki me je potolažil z besedami: »Manca, nekaj si zapomni, dokler so ljudje tiho, pomeni, da ti gre dobro.«

Manca Hribar

komentar

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|27. 2. 2024
Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša - drugi del.

Vse duševno dognanje naj bi bilo določeno samo z načelom užitka. V resnici užitek na splošno ni cilj naših prizadevanj, ampak je posledica njihove izpolnitve. Na to je opozoril že Kant, Schiller pa je dejal, da užitek ni cilj kakšne dejavnosti, ampak da taka dejavnost tako rekoč nosi užitek že na ramenih.

To je le odlomek iz knjige slovitega utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske smeri – Logoterapije - dr. Viktorja Frankla, z naslovom Zdravnik in duša. Pri nas je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo