Is podcast
So ljudje, ki govorijo, kot bi rožice sadili. In so ljudje, ki jim jezik teče kot …
So ljudje, ki govorijo, kot bi rožice sadili. In so ljudje, ki jim jezik teče kot …
So ljudje, ki govorijo, kot bi rožice sadili. In so ljudje, ki jim jezik teče kot …
Nič čudnega torej ni, da je toliko papežev mučencev, ti ljubi Damaz I., pa si eden redkih …
Nič čudnega torej ni, da je toliko papežev mučencev, ti ljubi Damaz I., pa si eden redkih …
Kot otrok sem se bal marsičesa: teme najbolj! Ali pa biti sam doma! Pa dve glavi večjega, hudobnega …
Kot otrok sem se bal marsičesa: teme najbolj! Ali pa biti sam doma! Pa dve glavi večjega, hudobnega …
Se zgodi tudi med svetniki, kaj se ne bi med posvečenimi osebami, med umetniki pa je to tako rekoč vsakdanji …
Se zgodi tudi med svetniki, kaj se ne bi med posvečenimi osebami, med umetniki pa je to tako rekoč vsakdanji …
Oprosti mi, prosim, ker bom na tak lep svetek, kot je današnji, malce pojamral …
Oprosti mi, prosim, ker bom na tak lep svetek, kot je današnji, malce pojamral …
Oprosti! Vem, da ti pišem prav v tistem času leta, ko že tako ali tako dobiš ogromno …
Oprosti! Vem, da ti pišem prav v tistem času leta, ko že tako ali tako dobiš ogromno …
Kličejo te tudi »Biser Vzhoda« in mi to da misliti. Biseri se rodijo v notranjosti …
Kličejo te tudi »Biser Vzhoda« in mi to da misliti. Biseri se rodijo v notranjosti …
Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
Avtor v besedilu razmišlja o vplivu naglice in instantne kulture na doživljanje narave, medosebnih odnosov in vzgoje. Vse omenjeno in še marsikaj drugega v življenju terja postopnost in čas. Opominja, da je resničnost kompleksna, zgodovina pa mešanica lepote in bolečine, kar kliče k potrpežljivosti in zavedanju, da na največje stvari v življenju – rojstvo, ljubezen in odrešenje – ne moremo vplivati sami. Adventno pričakovanje ni pasivno čakanje, ampak aktiven proces priprave srca za sprejemanje nečesa globljega in lepšega. Ključno vprašanje tega časa ostaja: Koga pričakujem in ali sem Nanj res pripravljen?
Pred zimskim Sončevim obratom smo se spet obrnili v središče našega osončja. Zaslužni profesor fizike dr. Mitja Rosina je opazoval že številne popolne Sončeve mrke po vsem svetu. Kot teoretičnega fizika pa ga zanima še mnogo drugega - obiskal je tudi detektor gravitacijskih valov LIGO v Lousiani in raketno izstrelišče v Cape Canaveralu. Prisluhnite pogovoru z zanimivim gostom!
Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.
V tokratni oddaji smo prebirali poezijo pesnika Jožeta Snoja. Prelistali smo zbirko S tihožitja in distonije.
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si