Is podcast Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 5. del Is podcast
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 5. del

Poslušate lahko delo Iz mojega življenja, avtobiografija Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI, ki je izšla pri založbi Novi svet. V petem delu lahko poslušate kako so mladega semeniščnika mobilizirali v nemško vojsko in kako je srečno preživel drugo svetovno vojno. 

Jože Bartolj

knjiga Joseph Ratzinger avtobiografija Iz mojega življenja Benedikt XVI biografija

27. 7. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 5. del

Poslušate lahko delo Iz mojega življenja, avtobiografija Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI, ki je izšla pri založbi Novi svet. V petem delu lahko poslušate kako so mladega semeniščnika mobilizirali v nemško vojsko in kako je srečno preživel drugo svetovno vojno. 

Jože Bartolj

VEČ ...|27. 7. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 5. del

Poslušate lahko delo Iz mojega življenja, avtobiografija Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI, ki je izšla pri založbi Novi svet. V petem delu lahko poslušate kako so mladega semeniščnika mobilizirali v nemško vojsko in kako je srečno preživel drugo svetovno vojno. 

Jože Bartolj

knjigaJoseph RatzingeravtobiografijaIz mojega življenjaBenedikt XVI biografija

Radijski roman

VEČ ...|30. 11. 2023
Dragulj v pesku - 6. del

Dragulj v pesku - 6. del

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 6. del
VEČ ...|30. 11. 2023
Dragulj v pesku - 6. del

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|23. 11. 2023
Dragulj v pesku - 5. del

Tokrat bomo slišali kako prebivalce Jerihe zajame strah pred Hebrejci, ki osvajajo Kanaansko deželo.

Dragulj v pesku - 5. del

Tokrat bomo slišali kako prebivalce Jerihe zajame strah pred Hebrejci, ki osvajajo Kanaansko deželo.

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 5. del

Tokrat bomo slišali kako prebivalce Jerihe zajame strah pred Hebrejci, ki osvajajo Kanaansko deželo.

VEČ ...|23. 11. 2023
Dragulj v pesku - 5. del

Tokrat bomo slišali kako prebivalce Jerihe zajame strah pred Hebrejci, ki osvajajo Kanaansko deželo.

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|16. 11. 2023
Dragulj v pesku - 4. del

Glavna junakinja je kanaanka Rahaba, ki jo nademo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Tokrat bomo slišali o strahu pred napredujočim izvoljenim ljudstvom, ki osvaja Kanaansko deželo.

Dragulj v pesku - 4. del

Glavna junakinja je kanaanka Rahaba, ki jo nademo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Tokrat bomo slišali o strahu pred napredujočim izvoljenim ljudstvom, ki osvaja Kanaansko deželo.

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 4. del

Glavna junakinja je kanaanka Rahaba, ki jo nademo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Tokrat bomo slišali o strahu pred napredujočim izvoljenim ljudstvom, ki osvaja Kanaansko deželo.

VEČ ...|16. 11. 2023
Dragulj v pesku - 4. del

Glavna junakinja je kanaanka Rahaba, ki jo nademo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Tokrat bomo slišali o strahu pred napredujočim izvoljenim ljudstvom, ki osvaja Kanaansko deželo.

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|9. 11. 2023
Dragulj v pesku - 3. del

Dragulj v pesku - 3. del

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 3. del
VEČ ...|9. 11. 2023
Dragulj v pesku - 3. del

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|2. 11. 2023
Dragulj v pesku - 2.del

Drugi del iz knjige Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). V literarizirani svetopisemski zgodbi spremljamo Rahabo iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Svetega pisma.

Dragulj v pesku - 2.del

Drugi del iz knjige Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). V literarizirani svetopisemski zgodbi spremljamo Rahabo iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Svetega pisma.

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 2.del

Drugi del iz knjige Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). V literarizirani svetopisemski zgodbi spremljamo Rahabo iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Svetega pisma.

VEČ ...|2. 11. 2023
Dragulj v pesku - 2.del

Drugi del iz knjige Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). V literarizirani svetopisemski zgodbi spremljamo Rahabo iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Svetega pisma.

Radio Ognjišče

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|26. 10. 2023
Dragulj v pesku - 1.del

Začeli smo prebirati novo knjigo. Tokrat smo za vas izbrali delo Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). To je literarizirana svetopisemska zgodba Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi. V slovenskem prevodu imamo sicer že deset romanov Tesse Afshar, ki izhajajo pri založbi Družina.

Dragulj v pesku - 1.del

Začeli smo prebirati novo knjigo. Tokrat smo za vas izbrali delo Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). To je literarizirana svetopisemska zgodba Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi. V slovenskem prevodu imamo sicer že deset romanov Tesse Afshar, ki izhajajo pri založbi Družina.

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 1.del

Začeli smo prebirati novo knjigo. Tokrat smo za vas izbrali delo Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). To je literarizirana svetopisemska zgodba Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi. V slovenskem prevodu imamo sicer že deset romanov Tesse Afshar, ki izhajajo pri založbi Družina.

VEČ ...|26. 10. 2023
Dragulj v pesku - 1.del

Začeli smo prebirati novo knjigo. Tokrat smo za vas izbrali delo Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). To je literarizirana svetopisemska zgodba Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi. V slovenskem prevodu imamo sicer že deset romanov Tesse Afshar, ki izhajajo pri založbi Družina.

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|19. 10. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 17. del

S 17. delom smo zaključili prebiranje knjige Iz mojega življenja Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Avtobiografijo, s katero smo se poklonili spominu na lani preminulega zaslužnega papeža je le ta zaključil z letom 1977, ko je postal nadškof v Münchnu in Freisingu. Knjiga je sicer v slovenščini izšla leta 2005 pri založbi Novi svet.

Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 17. del

S 17. delom smo zaključili prebiranje knjige Iz mojega življenja Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Avtobiografijo, s katero smo se poklonili spominu na lani preminulega zaslužnega papeža je le ta zaključil z letom 1977, ko je postal nadškof v Münchnu in Freisingu. Knjiga je sicer v slovenščini izšla leta 2005 pri založbi Novi svet.

knjiga

Radijski roman

Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 17. del

S 17. delom smo zaključili prebiranje knjige Iz mojega življenja Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Avtobiografijo, s katero smo se poklonili spominu na lani preminulega zaslužnega papeža je le ta zaključil z letom 1977, ko je postal nadškof v Münchnu in Freisingu. Knjiga je sicer v slovenščini izšla leta 2005 pri založbi Novi svet.

VEČ ...|19. 10. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 17. del

S 17. delom smo zaključili prebiranje knjige Iz mojega življenja Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Avtobiografijo, s katero smo se poklonili spominu na lani preminulega zaslužnega papeža je le ta zaključil z letom 1977, ko je postal nadškof v Münchnu in Freisingu. Knjiga je sicer v slovenščini izšla leta 2005 pri založbi Novi svet.

Radio Ognjišče

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|12. 10. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 16. del

V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.

Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 16. del

V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.

knjiga

Radijski roman

Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 16. del

V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.

VEČ ...|12. 10. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 16. del

V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.

Radio Ognjišče

knjiga

Radijski roman

Za ljubitelje literarnih del, ki ne morejo več brati sami, so slepi oz. slabovidni ali zgolj radi prisluhnejo zborni in lepi radijski izreki, je na voljo Radijski roman. Prebriramo daljša in krajša literarna dela starejših in novejših datumov, ki imajo krščansko podlago ali sporočilo. Do zdaj ste lahko že spremljali dela: Arški župnik, Frančiškan v SS, Prerok, Povest družine Martin, Samo ljubezen ostane, Nokturno za Primorsko, Ukradli ste mi srce, Mati velikodušne ljubezni, Pastirica Urška, Brez očeta, Brez matere ... Od jeseni 2017 naprej prebiramo roman Brez otrok Briana J. Gaila.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 11. 2023
Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Blaž Lesnik

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Naš pogled

VEČ ...|28. 11. 2023
Kriza srednjih let

Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …

Kriza srednjih let

Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …

Andrej Jerman

komentarmoškikriza srednjih letživljenjehumor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo