Is podcast
Poslušate lahko delo Iz mojega življenja, avtobiografija Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI, ki je izšla pri založbi Novi svet. V petem delu lahko poslušate kako so mladega semeniščnika mobilizirali v nemško vojsko in kako je srečno preživel drugo svetovno vojno.
knjiga Joseph Ratzinger avtobiografija Iz mojega življenja Benedikt XVI biografija
Poslušate lahko delo Iz mojega življenja, avtobiografija Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI, ki je izšla pri založbi Novi svet. V petem delu lahko poslušate kako so mladega semeniščnika mobilizirali v nemško vojsko in kako je srečno preživel drugo svetovno vojno.
Poslušate lahko delo Iz mojega življenja, avtobiografija Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI, ki je izšla pri založbi Novi svet. V petem delu lahko poslušate kako so mladega semeniščnika mobilizirali v nemško vojsko in kako je srečno preživel drugo svetovno vojno.
knjigaJoseph RatzingeravtobiografijaIz mojega življenjaBenedikt XVI biografija
Radijski roman
Tokrat bomo slišali kako prebivalce Jerihe zajame strah pred Hebrejci, ki osvajajo Kanaansko deželo.
Radijski roman
Tokrat bomo slišali kako prebivalce Jerihe zajame strah pred Hebrejci, ki osvajajo Kanaansko deželo.
Radijski roman
Glavna junakinja je kanaanka Rahaba, ki jo nademo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Tokrat bomo slišali o strahu pred napredujočim izvoljenim ljudstvom, ki osvaja Kanaansko deželo.
Radijski roman
Glavna junakinja je kanaanka Rahaba, ki jo nademo v Jozuetovi knjigi Stare zaveze. Tokrat bomo slišali o strahu pred napredujočim izvoljenim ljudstvom, ki osvaja Kanaansko deželo.
Radijski roman
Drugi del iz knjige Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). V literarizirani svetopisemski zgodbi spremljamo Rahabo iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Svetega pisma.
Radijski roman
Drugi del iz knjige Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). V literarizirani svetopisemski zgodbi spremljamo Rahabo iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi Svetega pisma.
Radijski roman
Začeli smo prebirati novo knjigo. Tokrat smo za vas izbrali delo Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). To je literarizirana svetopisemska zgodba Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi. V slovenskem prevodu imamo sicer že deset romanov Tesse Afshar, ki izhajajo pri založbi Družina.
Radijski roman
Začeli smo prebirati novo knjigo. Tokrat smo za vas izbrali delo Dragulj v pesku priljubljene iransko-ameriške pisateljice Tesse Afshar (Afšar). To je literarizirana svetopisemska zgodba Rahabe iz Jerihe, ki jo najdemo v Jozuetovi knjigi. V slovenskem prevodu imamo sicer že deset romanov Tesse Afshar, ki izhajajo pri založbi Družina.
Radijski roman
S 17. delom smo zaključili prebiranje knjige Iz mojega življenja Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Avtobiografijo, s katero smo se poklonili spominu na lani preminulega zaslužnega papeža je le ta zaključil z letom 1977, ko je postal nadškof v Münchnu in Freisingu. Knjiga je sicer v slovenščini izšla leta 2005 pri založbi Novi svet.
Radijski roman
S 17. delom smo zaključili prebiranje knjige Iz mojega življenja Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI. Avtobiografijo, s katero smo se poklonili spominu na lani preminulega zaslužnega papeža je le ta zaključil z letom 1977, ko je postal nadškof v Münchnu in Freisingu. Knjiga je sicer v slovenščini izšla leta 2005 pri založbi Novi svet.
Radijski roman
V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.
Radijski roman
V predzadnjem 16. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., lahko slišite, kako je le ta opisal svoje življenje na Univerzi v Regensburgu, kjer je predaval dogmatiko in bil član Mednarodne papeške teološke skupine.
Za ljubitelje literarnih del, ki ne morejo več brati sami, so slepi oz. slabovidni ali zgolj radi prisluhnejo zborni in lepi radijski izreki, je na voljo Radijski roman. Prebriramo daljša in krajša literarna dela starejših in novejših datumov, ki imajo krščansko podlago ali sporočilo. Do zdaj ste lahko že spremljali dela: Arški župnik, Frančiškan v SS, Prerok, Povest družine Martin, Samo ljubezen ostane, Nokturno za Primorsko, Ukradli ste mi srce, Mati velikodušne ljubezni, Pastirica Urška, Brez očeta, Brez matere ... Od jeseni 2017 naprej prebiramo roman Brez otrok Briana J. Gaila.
Globine
V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc.
Komentar tedna
Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Naš pogled
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji
Spoznanje več, predsodek manj
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.