Le eno je potrebno - 31. del

Na prvo nedeljo v vinotoku je bil Friderik Irenej Baraga pri maši v cerkvi svetega Štefana. Pridigar je govori o popoldnem zaupanju v Boga. O tem, kako je Friderik doživel to pridigo in zakaj je po prihodu domov moral vse občutke zapisati v svoj dnevnik pa v novem nadaljevanju romana z naslovom Le eno je potrebno.

Le eno je potrebno - 30. del

Slišali boste besede patra Hofbauerja, ki jih je namenil mlademu Frideriku: Vselej so nemirni v srcu tisti, ki slišijo in vidijo krik ubogih duš. To je posebna milost, ki ni dana mnogim, zakaj težka je, tako težka, da je mnogi ne morejo nositi. Ta milost je namreč ogenj, ki izžiga. Ničesar ne pušča in bojim se, da je tudi v vas. 

Le eno je potrebno - 29. del

V Romanu Le eno je potrebno smo z našim misijonarjem na Belneku, kjer je prebil še zadnje listopadove dneve v letu, v katerem je umrl baron Žiga Zois.
Dnevi so bili čudno otožni, začelo se je deževje. Na deseti dan listopada se je poslovil od Anice in Dolinarjevih in od Amalije.

Le eno je potrebno - 28. del

V tokratnem nadaljevanju Radijskega romana spremljamo Friderika Ireneja, ko se vrne z Dunaja domov in obuja spomine. To je leto, v katerem je umrl Valenitn Vodnik.

Le eno je potrebno - 27. del

…

Le eno je potrebno - 26. del

…

Le eno je potrebno - 25. del

Le eno je potrebno - 24. del

Človek vendar nikoli ni sam. Vsaka bridkost nosi s seboj tudi tolažbo. V obupu in strahu je sicer človek ne vidi, v mirnem, svetem prostoru pa se pokaže kakor drobna lučka v dobri roki.
V novem nadaljevanju Romana najdemo Friderika v dunajski cerki, ki premišljuje o svojem mladem življenju.