Is podcast
V letu molitve s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025 boste slišali nekaj strani knjige Osnove krščanske duhovnosti, vabljeni k poslušanju.
V letu molitve s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025 boste slišali nekaj strani knjige Osnove krščanske duhovnosti, vabljeni k poslušanju.
V letu molitve s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025 boste slišali nekaj strani knjige Osnove krščanske duhovnosti, vabljeni k poslušanju.
V letu molitve (2024), s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili smo tudi o križevem potu.
V letu molitve (2024), s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili smo tudi o križevem potu.
Župnik bolniške župnije UKC Ljubljana g. Anže Cunk je izpostavil pomen vere in upanja v večno življenje za kristjana.
Pojasnil je pravi namen odpustkov, saj smo pred svetim letom 2025. Ustavili smo se tudi o pomenu Svetovnega dneva ubogih in o duhovnem sporočilu praznika Kristusa Kralja Vesoljstva in njegovem mestu v cerkvenem bogoslužnem letu.
Župnik bolniške župnije UKC Ljubljana g. Anže Cunk je izpostavil pomen vere in upanja v večno življenje za kristjana.
Pojasnil je pravi namen odpustkov, saj smo pred svetim letom 2025. Ustavili smo se tudi o pomenu Svetovnega dneva ubogih in o duhovnem sporočilu praznika Kristusa Kralja Vesoljstva in njegovem mestu v cerkvenem bogoslužnem letu.
Brat Miran Špelič nam je v tokratni katehezi povedal, kaj pravzaprav praznujemo na praznik posvetitve lateranske bazilike, ki je 9. novembra.
Brat Miran Špelič nam je v tokratni katehezi povedal, kaj pravzaprav praznujemo na praznik posvetitve lateranske bazilike, ki je 9. novembra.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste v Radijskih katehezah slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika: OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat smo v njej govorili o meditaciji, pri kateri imajo svoj pomen tudi različna vprašanja, svojo vlogo pa ima celo domišljija.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste v Radijskih katehezah slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika: OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat smo v njej govorili o meditaciji, pri kateri imajo svoj pomen tudi različna vprašanja, svojo vlogo pa ima celo domišljija.
Misijonska Družba lazaristov v letu 2025 praznuje 400. letnico ustanovitve. Skozi stoletja so si prizadevali izpolnjevati poslanstvo sv. Vincencija Pavelskega v služenju ubogim. Kako je on odgovarjal na trpljenje in bolezen in kaj se iz tega moremo naučiti mi danes, nam je v katehezi za bolnike in starejše pojasnil lazarist dr. Borut Pohar, ki je bil nekaj let duhovni asistent Katoliškega Bratstva bolnikov in invalidov.
Misijonska Družba lazaristov v letu 2025 praznuje 400. letnico ustanovitve. Skozi stoletja so si prizadevali izpolnjevati poslanstvo sv. Vincencija Pavelskega v služenju ubogim. Kako je on odgovarjal na trpljenje in bolezen in kaj se iz tega moremo naučiti mi danes, nam je v katehezi za bolnike in starejše pojasnil lazarist dr. Borut Pohar, ki je bil nekaj let duhovni asistent Katoliškega Bratstva bolnikov in invalidov.
Sveti Klemen Aleksandrijski nam je odgovoril na vprašanje: Kateri bogataš bo odrešen? Klemna Aleksandrijskega nam je predstavil brat Miran Špelič.
Sveti Klemen Aleksandrijski nam je odgovoril na vprašanje: Kateri bogataš bo odrešen? Klemna Aleksandrijskega nam je predstavil brat Miran Špelič.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil poudarek na metodah meditacije, še posebej pa smo se zaustavili pri t.i. ignacijanski metodi.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil poudarek na metodah meditacije, še posebej pa smo se zaustavili pri t.i. ignacijanski metodi.
Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.
O medijih s ključnimi ljudmi medijskega sveta- z nami so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh s Fakultete za uporabne družbene študije, odgovorni urednik na Slovenski tiskovni agenciji Aljoša Rehar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek in direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak.
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu, ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim.