O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje?
O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje?
O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje?
O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje?
Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.
Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.
Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.
Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.
Tokrat smo se napotili v puščavo prisluhnili enemu od očetov velike samote. Da je treba varovati svoj um, oziroma srce, pravi Izaija Puščavnik. Njegov asketski spis iz Filokalije nam je predstavil brat Miran Špelič.
Tokrat smo se napotili v puščavo prisluhnili enemu od očetov velike samote. Da je treba varovati svoj um, oziroma srce, pravi Izaija Puščavnik. Njegov asketski spis iz Filokalije nam je predstavil brat Miran Špelič.
Tokrat smo se napotili v puščavo prisluhnili enemu od očetov velike samote. Da je treba varovati svoj um, oziroma srce, pravi Izaija Puščavnik. Njegov asketski spis iz Filokalije nam je predstavil brat Miran Špelič.
Tokrat smo se napotili v puščavo prisluhnili enemu od očetov velike samote. Da je treba varovati svoj um, oziroma srce, pravi Izaija Puščavnik. Njegov asketski spis iz Filokalije nam je predstavil brat Miran Špelič.
Ob Božji besedi in premišljevanjih španskega učitelja molitve patra Ignacia Larranage smo skupaj z Zvonko Erce in bratom Primožem Kovačem preživeli miren in poglobljen večer z Gospodom.
Ob Božji besedi in premišljevanjih španskega učitelja molitve patra Ignacia Larranage smo skupaj z Zvonko Erce in bratom Primožem Kovačem preživeli miren in poglobljen večer z Gospodom.
Ob Božji besedi in premišljevanjih španskega učitelja molitve patra Ignacia Larranage smo skupaj z Zvonko Erce in bratom Primožem Kovačem preživeli miren in poglobljen večer z Gospodom.
Ob Božji besedi in premišljevanjih španskega učitelja molitve patra Ignacia Larranage smo skupaj z Zvonko Erce in bratom Primožem Kovačem preživeli miren in poglobljen večer z Gospodom.
V tokratni Katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na aktualna vprašanja, ki zadevajo moralni nauk Katoliške Cerkve. O uporabi cepiv proti covidu-19, pa glede note o cepljenju Kongregacije za nauk vere. Ustavili smo se tudi pri pomisleku ameriške škofovske konference glede odločitve novega predsednika, ki se je zavezal, da bo nadaljeval nekatere politike, ki bodo spodbujale moralno zlo in ogrožale človekovo življenje in dostojanstvo, najbolj resno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in teorije spola.
V tokratni Katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na aktualna vprašanja, ki zadevajo moralni nauk Katoliške Cerkve. O uporabi cepiv proti covidu-19, pa glede note o cepljenju Kongregacije za nauk vere. Ustavili smo se tudi pri pomisleku ameriške škofovske konference glede odločitve novega predsednika, ki se je zavezal, da bo nadaljeval nekatere politike, ki bodo spodbujale moralno zlo in ogrožale človekovo življenje in dostojanstvo, najbolj resno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in teorije spola.
V tokratni Katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na aktualna vprašanja, ki zadevajo moralni nauk Katoliške Cerkve. O uporabi cepiv proti covidu-19, pa glede note o cepljenju Kongregacije za nauk vere. Ustavili smo se tudi pri pomisleku ameriške škofovske konference glede odločitve novega predsednika, ki se je zavezal, da bo nadaljeval nekatere politike, ki bodo spodbujale moralno zlo in ogrožale človekovo življenje in dostojanstvo, najbolj resno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in teorije spola.
V tokratni Katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na aktualna vprašanja, ki zadevajo moralni nauk Katoliške Cerkve. O uporabi cepiv proti covidu-19, pa glede note o cepljenju Kongregacije za nauk vere. Ustavili smo se tudi pri pomisleku ameriške škofovske konference glede odločitve novega predsednika, ki se je zavezal, da bo nadaljeval nekatere politike, ki bodo spodbujale moralno zlo in ogrožale človekovo življenje in dostojanstvo, najbolj resno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in teorije spola.
V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga.
V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga.
V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga.
V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga.
Začenjajmo novo obdobje življenja z dobrimi sanjami, velikodušnimi načrti in s pogledi, polnimi upanja in navdušenja. Ne sami. Gospod nam zagotavlja: »Med vami bom hodil« (3 Mz 26,12). Naš gost je bil Miro Šlibar.
Začenjajmo novo obdobje življenja z dobrimi sanjami, velikodušnimi načrti in s pogledi, polnimi upanja in navdušenja. Ne sami. Gospod nam zagotavlja: »Med vami bom hodil« (3 Mz 26,12). Naš gost je bil Miro Šlibar.
Začenjajmo novo obdobje življenja z dobrimi sanjami, velikodušnimi načrti in s pogledi, polnimi upanja in navdušenja. Ne sami. Gospod nam zagotavlja: »Med vami bom hodil« (3 Mz 26,12). Naš gost je bil Miro Šlibar.
Začenjajmo novo obdobje življenja z dobrimi sanjami, velikodušnimi načrti in s pogledi, polnimi upanja in navdušenja. Ne sami. Gospod nam zagotavlja: »Med vami bom hodil« (3 Mz 26,12). Naš gost je bil Miro Šlibar.
V središču pozornosti je bil cerkveni oče Tertulijan in njegov nauk o molitvi.
V središču pozornosti je bil cerkveni oče Tertulijan in njegov nauk o molitvi.
V središču pozornosti je bil cerkveni oče Tertulijan in njegov nauk o molitvi.
V središču pozornosti je bil cerkveni oče Tertulijan in njegov nauk o molitvi.
V današnji oddaji smo prek Božje besede in meditacij ustanovitelja Delavnice Ignacia Larranage v molitvi spremljali Marijo, ženo vere. Vodila sta nas brat Primož Kovač in Anja Zeme.
V današnji oddaji smo prek Božje besede in meditacij ustanovitelja Delavnice Ignacia Larranage v molitvi spremljali Marijo, ženo vere. Vodila sta nas brat Primož Kovač in Anja Zeme.
V današnji oddaji smo prek Božje besede in meditacij ustanovitelja Delavnice Ignacia Larranage v molitvi spremljali Marijo, ženo vere. Vodila sta nas brat Primož Kovač in Anja Zeme.
V današnji oddaji smo prek Božje besede in meditacij ustanovitelja Delavnice Ignacia Larranage v molitvi spremljali Marijo, ženo vere. Vodila sta nas brat Primož Kovač in Anja Zeme.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.
Knjiga je zbirka vzhodno krščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras - škof Korinta ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu.
Knjiga je zbirka vzhodno krščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras - škof Korinta ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu.
Knjiga je zbirka vzhodno krščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras - škof Korinta ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu.
Knjiga je zbirka vzhodno krščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras - škof Korinta ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu.
Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«
Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«
Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«
Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«
Kateri so poglavitni razlogi, da kateheza mladih kljub prizadevanju mnogih še ni dosegla zaželenega preboja in izboljšanja? Zakaj samo želja staršev, da bi otroci šli po njihovih stopinjah, ne zadošča? Kako sprejeti teženje mladih po tem, da avtonomno, od staršev neodvisno, preverjajo različne možnosti, tudi ko izbirajo ideje in nazore, ki niso ne cerkveni ne družinski? Na ta vprašanja je odgovarjal dolgoletni sodelavec na področju mladinske pastorale duhovnik Milan Knep.
Kateri so poglavitni razlogi, da kateheza mladih kljub prizadevanju mnogih še ni dosegla zaželenega preboja in izboljšanja? Zakaj samo želja staršev, da bi otroci šli po njihovih stopinjah, ne zadošča? Kako sprejeti teženje mladih po tem, da avtonomno, od staršev neodvisno, preverjajo različne možnosti, tudi ko izbirajo ideje in nazore, ki niso ne cerkveni ne družinski? Na ta vprašanja je odgovarjal dolgoletni sodelavec na področju mladinske pastorale duhovnik Milan Knep.
Kateri so poglavitni razlogi, da kateheza mladih kljub prizadevanju mnogih še ni dosegla zaželenega preboja in izboljšanja? Zakaj samo želja staršev, da bi otroci šli po njihovih stopinjah, ne zadošča? Kako sprejeti teženje mladih po tem, da avtonomno, od staršev neodvisno, preverjajo različne možnosti, tudi ko izbirajo ideje in nazore, ki niso ne cerkveni ne družinski? Na ta vprašanja je odgovarjal dolgoletni sodelavec na področju mladinske pastorale duhovnik Milan Knep.
Kateri so poglavitni razlogi, da kateheza mladih kljub prizadevanju mnogih še ni dosegla zaželenega preboja in izboljšanja? Zakaj samo želja staršev, da bi otroci šli po njihovih stopinjah, ne zadošča? Kako sprejeti teženje mladih po tem, da avtonomno, od staršev neodvisno, preverjajo različne možnosti, tudi ko izbirajo ideje in nazore, ki niso ne cerkveni ne družinski? Na ta vprašanja je odgovarjal dolgoletni sodelavec na področju mladinske pastorale duhovnik Milan Knep.
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.
Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.
duhovnost očetje v veri Evherij cerkveni očetje puščava koronavirus
Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.
Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.
duhovnost očetje v veri Evherij cerkveni očetje puščava koronavirus
Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.
Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.
Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.
Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.
Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.
Kar trije katehetski simpoziji so govorili o mladih - 1972 Kateheza mladine,1974 Kateheza odraščajočih,1995 Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo. Lahko njihovo vsebino uporabimo tudi v sedanjem času? Kaj pa papež Fračišek sporoča mladim? 2.aprila leta 2019 je izdal posinodalno spodbudo Kristusživi, ki jo je namenil »mladim in vsemu Božjemu ljudstvu«. Kakšenje pomen te spodbude? Sogovorniki so z nami delili izkušnjo rasti v veri, povedali, kaj cenijo pri svojih župnikih in kako spoznavajo in pretresajo nauk Cerkve v svojem vsakdanjem življenju. Orisali so tudi življenje v študentskem domu JAdro v Kopru, kjer sogovornice bivajo, duhovno oskrbo pa jim nudi tudi generalni vikar koprske škofije in maldinski pastoralist Slavko Rebec.
Kar trije katehetski simpoziji so govorili o mladih - 1972 Kateheza mladine,1974 Kateheza odraščajočih,1995 Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo. Lahko njihovo vsebino uporabimo tudi v sedanjem času? Kaj pa papež Fračišek sporoča mladim? 2.aprila leta 2019 je izdal posinodalno spodbudo Kristusživi, ki jo je namenil »mladim in vsemu Božjemu ljudstvu«. Kakšenje pomen te spodbude? Sogovorniki so z nami delili izkušnjo rasti v veri, povedali, kaj cenijo pri svojih župnikih in kako spoznavajo in pretresajo nauk Cerkve v svojem vsakdanjem življenju. Orisali so tudi življenje v študentskem domu JAdro v Kopru, kjer sogovornice bivajo, duhovno oskrbo pa jim nudi tudi generalni vikar koprske škofije in maldinski pastoralist Slavko Rebec.
Kar trije katehetski simpoziji so govorili o mladih - 1972 Kateheza mladine,1974 Kateheza odraščajočih,1995 Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo. Lahko njihovo vsebino uporabimo tudi v sedanjem času? Kaj pa papež Fračišek sporoča mladim? 2.aprila leta 2019 je izdal posinodalno spodbudo Kristusživi, ki jo je namenil »mladim in vsemu Božjemu ljudstvu«. Kakšenje pomen te spodbude? Sogovorniki so z nami delili izkušnjo rasti v veri, povedali, kaj cenijo pri svojih župnikih in kako spoznavajo in pretresajo nauk Cerkve v svojem vsakdanjem življenju. Orisali so tudi življenje v študentskem domu JAdro v Kopru, kjer sogovornice bivajo, duhovno oskrbo pa jim nudi tudi generalni vikar koprske škofije in maldinski pastoralist Slavko Rebec.
Kar trije katehetski simpoziji so govorili o mladih - 1972 Kateheza mladine,1974 Kateheza odraščajočih,1995 Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo. Lahko njihovo vsebino uporabimo tudi v sedanjem času? Kaj pa papež Fračišek sporoča mladim? 2.aprila leta 2019 je izdal posinodalno spodbudo Kristusživi, ki jo je namenil »mladim in vsemu Božjemu ljudstvu«. Kakšenje pomen te spodbude? Sogovorniki so z nami delili izkušnjo rasti v veri, povedali, kaj cenijo pri svojih župnikih in kako spoznavajo in pretresajo nauk Cerkve v svojem vsakdanjem življenju. Orisali so tudi življenje v študentskem domu JAdro v Kopru, kjer sogovornice bivajo, duhovno oskrbo pa jim nudi tudi generalni vikar koprske škofije in maldinski pastoralist Slavko Rebec.
V tokratni radijski katehezi je tema Onkološki bolnik na razpotju obupa in upanja, pogovor s Mirom Šlibarjem. Vabljeni k poslušanju.
V tokratni radijski katehezi je tema Onkološki bolnik na razpotju obupa in upanja, pogovor s Mirom Šlibarjem. Vabljeni k poslušanju.
V tokratni radijski katehezi je tema Onkološki bolnik na razpotju obupa in upanja, pogovor s Mirom Šlibarjem. Vabljeni k poslušanju.
V tokratni radijski katehezi je tema Onkološki bolnik na razpotju obupa in upanja, pogovor s Mirom Šlibarjem. Vabljeni k poslušanju.
Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.
Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.
Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.
Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.
Silvestra Sadar Zvonka Erce Stane Kobal Dealvnice molitve in
Silvestra Sadar Zvonka Erce Stane Kobal Dealvnice molitve in
Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. marec 2021 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
V sredo se je začela letošnja kampanja vnosa in elektronske oddaje vlog za ukrepe skupne kmetijske politike za tekoče leto. Kampanja bo v rednem roku trajala do 6. maja, jutri pa je zadnji dan za prenos plačilnih pravic. V oddaji je bil naš gost tudi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat in Darinka Sebenik, urednica Glasa dežele.
Sol in luč
Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.
Naš pogled
Prisluhnili ste komentarju našega odgovornega in programskega urednika.
Zgodbe za otroke
Trije bratje, oče, ki si želi postati mlad, čudežno olje in prelepa kraljična. Ljudska pravljica ima v sebi tudi nekaj hudobije, dobrote polno srce in poučen konec. Vse ima! Vse, kar mora lepa pravljica imeti.
Naš gost
Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti.
Za življenje
Vstopili smo v postni čas, ki vabi k pokori, molitvi in tudi spremembi v nas samih. Starševstvo samo po sebi korenito spreminja in ponuja temeljne izzive. V mesecu marcu praznujemo materinski dan in god sv. Jožefa, zato je beseda tekla o očetovstvu in materinstvu. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, v oddaji so sodelovali poslušalci s svojimi vprašanji.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Sobotna iskrica se je tokrat posvetila bogastvu postnega časa. Z nami sta bili Eva Slivka z novo knjigo in Melita Košir z Mavrico. Postni dnevi nas vabijo k prijaznosti, post pa s pogledom na Križev pot kliče, da bi bili vsak dan boljši.