Ritem srca
Povabili smo na Skavtfest 2025 in na AntonFest, slišali pa tudi nekaj novosti pretekli tednov.
Ritem srca
Povabili smo na Skavtfest 2025 in na AntonFest, slišali pa tudi nekaj novosti pretekli tednov.
Ritem srca
Maša Leskovar in Tinkara Čerin sta nam zaupali kako so potekali priprave in snemanje novega albuma skupnosti Emanuel K Bogu ozrite se. Gre za projekt, ki je nastal na podlagi pobude mladih, ki so pri njem tudi imeli vodilno vlogo. Povabili pa smo tudi na predstavitvene koncerte, ki jih pripravljajo na Rakovniku, v Celju in Dornberku.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Maša Leskovar in Tinkara Čerin sta nam zaupali kako so potekali priprave in snemanje novega albuma skupnosti Emanuel K Bogu ozrite se. Gre za projekt, ki je nastal na podlagi pobude mladih, ki so pri njem tudi imeli vodilno vlogo. Povabili pa smo tudi na predstavitvene koncerte, ki jih pripravljajo na Rakovniku, v Celju in Dornberku.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Josh Garrels je 45-letni ameriški kantavtor, skladatelj in producent iz South Benda v Indiani. Njegovo glasbo bi žanrsko lahko opisali kot tradicionalni folk s primesjo drugih zvrsti, vsebinsko pa se kot avtor osredotoča na krščanske tematike, katerih pa se loteva z nekonvencionalnih zornih kotov in globoke osebne refleksije.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Josh Garrels je 45-letni ameriški kantavtor, skladatelj in producent iz South Benda v Indiani. Njegovo glasbo bi žanrsko lahko opisali kot tradicionalni folk s primesjo drugih zvrsti, vsebinsko pa se kot avtor osredotoča na krščanske tematike, katerih pa se loteva z nekonvencionalnih zornih kotov in globoke osebne refleksije.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Z nami je bil tokrat Antonio Tkalec, ki je povabil na poseben koncert, katerega pripravlja skupaj z Janezom Ferležem. Drug del oddaje pa smo namenili škotskemu kantavtorju Stephu Macleodu, ki je spoznal vso bedo navidezne svobode, hedonizma, odvisnosti in končno ulice, zdaj pa z glasbo poje slavo Gospodu in pričuje o Njegovih delih.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Z nami je bil tokrat Antonio Tkalec, ki je povabil na poseben koncert, katerega pripravlja skupaj z Janezom Ferležem. Drug del oddaje pa smo namenili škotskemu kantavtorju Stephu Macleodu, ki je spoznal vso bedo navidezne svobode, hedonizma, odvisnosti in končno ulice, zdaj pa z glasbo poje slavo Gospodu in pričuje o Njegovih delih.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Ustavili smo se pri novem albumu 41-letnega pevca in avtorja sodobne krščanske glasbe iz San Diega v ZDA Phila Wickhama.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Ustavili smo se pri novem albumu 41-letnega pevca in avtorja sodobne krščanske glasbe iz San Diega v ZDA Phila Wickhama.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na letošnjo Stično mladih ter se z glasbo odpravili na Hrvaško in prisluhnili tamkajšnjemu t. i. mlademu valu. Torej izvajalcem, ki na hrvaško sceno krščanske glasbe prinašajo nov zagon, nove pristope in nov veter.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na letošnjo Stično mladih ter se z glasbo odpravili na Hrvaško in prisluhnili tamkajšnjemu t. i. mlademu valu. Torej izvajalcem, ki na hrvaško sceno krščanske glasbe prinašajo nov zagon, nove pristope in nov veter.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
V minutah, ki jih ob petkovih večerih na našem radiu namenjamo sodobni krščanski glasbi, smo se tokrat podali v glasbeno zaodrje. Ne dobesedno, se razume. Spoznali bomo namreč enega tistih, ki je kot soavtor ali avtor, producent, kitarist in še kaj, sodeloval pri nastanku albumov in pesmi drugih, prav tako pa je svojo sled pustil pri delu v glasbeni založbi in še čem. Andrew Osenga je poleg vsega omenjenega tudi kantavtor in nekaterim njegovim smo prisluhnili tudi v naši oddaji.
Slišali smo:
Ritem srca
V minutah, ki jih ob petkovih večerih na našem radiu namenjamo sodobni krščanski glasbi, smo se tokrat podali v glasbeno zaodrje. Ne dobesedno, se razume. Spoznali bomo namreč enega tistih, ki je kot soavtor ali avtor, producent, kitarist in še kaj, sodeloval pri nastanku albumov in pesmi drugih, prav tako pa je svojo sled pustil pri delu v glasbeni založbi in še čem. Andrew Osenga je poleg vsega omenjenega tudi kantavtor in nekaterim njegovim smo prisluhnili tudi v naši oddaji.
Slišali smo:
Ritem srca
Josiah Queen, vzhajajoča zvezda ameriške sodobne krščanske glasbene scene, je pred dnevi izdal svoj drugi studijski album Mt. Zíon - Gora Sion. Pesmi na njem gredo lahko v uho in bodo predvsem nagovorile tiste, ki jim je blizu zven t. i. nu-folka in skupine Mumford & Sons, The Lumeneers in drugih. Nekaterim smo prisluhnili tudi v oddaji:
Ritem srca
Josiah Queen, vzhajajoča zvezda ameriške sodobne krščanske glasbene scene, je pred dnevi izdal svoj drugi studijski album Mt. Zíon - Gora Sion. Pesmi na njem gredo lahko v uho in bodo predvsem nagovorile tiste, ki jim je blizu zven t. i. nu-folka in skupine Mumford & Sons, The Lumeneers in drugih. Nekaterim smo prisluhnili tudi v oddaji:
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.
Naš pogled
Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Naš gost
Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini.
Kulturni utrinki
Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.
Komentar Domovina.je
Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti.