Novice iz Clevelanda

V župniji Marije vnebovzete v Clevelandu je ta ponedeljek zvečer potekala dekanijska adventna spokorna pobožnost. Duhovniki vseh župnij so bili na voljo za zakrament spovedi, da bi se verniki lahko na najboljši način pripravili na Jezusov rojstni dan, piše v župnijskem listu. Svoj prvi božič v večnosti pa bo obhajala sestra Štefana Osredkar, članica redovne skupnosti Notre Dame in hči župnije sv. Marije, ki je na drugo adventno nedeljo odšla k večnemu počitku. Rodila se je v Sloveniji 16. decembra 1944. Ko je njena družina ob koncu druge svetovne vojne pobegnila v Avstrijo, so jo pustili v oskrbi starih staršev, v pričakovanju, da se bodo čez nekaj tednov vrnili domov. Vendar se to ni zgodilo. Pri devetih letih se je združila z družino v Avstriji in se nato odpravila na pot, da bi začela novo življenje v Clevelandu. Med obiskovanjem srednje šole se je seznanila z redovnicami Notre Dame in sprejela božji klic. Znana je bila po svoji prijaznosti in tihi delovni etiki. Še novica iz župnije svetega Vida. Predsednica Oltarnega društva je župniku Janezu Retarju izročila darove, ki so bili to leto zbrani z mesečno prodajo krofov - 10 tisoč dolarjev. Namenili jih bodo za nadgradnjo cerkvenega ozvočenja in popravilo cerkvenih orgel.

Matjaž Merljak

Globine - Dialog z ateizmom #11 - Zaključna oddaja pred občinstvom

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

Sočuten pristop je lahko najlepše darilo drug drugemu

Pričakovanja, hrepenenja, kopičenje obveznosti, v službi zaključevanja do rokov in nujnost po lepo doživetih praznikih, se lahko obrne v upor. Mnogo ljudi toži nad pritiski pred prazničnimi dnevi. Kako se soočati s tovrstnimi napetostmi in nervozo, od kod jeza, ker vsemu prej omenjenemu nismo kos? Kaj se nam dogaja in kako si lahko pomagamo, da se to ne bi dogajalo? Kako lahko prepoznavamo stiske drug drugega, smo se pogovarjali z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico.  

Nataša Ličen

Temna in svetla plat Dela

V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe.  Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva. 

Jože Bartolj

Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar