V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte - godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično - novoletni čas.
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte - godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično - novoletni čas.
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte - godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično - novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Fantje Ljubljančani, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi in sestre Kopinske iz Cirkulan so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Fantje Ljubljančani, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi in sestre Kopinske iz Cirkulan so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevska skupina Cintare iz Ljubljane, Kranjski furmani s Primskovega in Pevci iz Tuhinjske doline so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevska skupina Cintare iz Ljubljane, Kranjski furmani s Primskovega in Pevci iz Tuhinjske doline so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Skupina ljudskih pevk Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja, je izdala tretjo zgoščenko. 17 pevk je nanjo dokumentiralo cerkvene in nabožne napeve. Zgoščenko, ki so jo naslovili Na sred vasi en križ stoji, pod križem rastejo rožce tri, sta v oddaji o ljudski glasbi predstavili dve pevki; Marija Bončina in Irena Žbogar.
Pevci zapojte, godci zagodte
Skupina ljudskih pevk Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja, je izdala tretjo zgoščenko. 17 pevk je nanjo dokumentiralo cerkvene in nabožne napeve. Zgoščenko, ki so jo naslovili Na sred vasi en križ stoji, pod križem rastejo rožce tri, sta v oddaji o ljudski glasbi predstavili dve pevki; Marija Bončina in Irena Žbogar.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte ste poslušali posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Nastopili so: Fantje z Viča - Kulturno umetniško društvo Židan Parazol Ljubljana, Šuštarji - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno, Maroltovke - pevke Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, Vaški pubi z Nušo in Zalo - Kulturno prosvetno društvo Kovač Lija Vuhred in Kranjski furmani - Akademska folklorna skupina Ozara Kranj.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte ste poslušali posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Nastopili so: Fantje z Viča - Kulturno umetniško društvo Židan Parazol Ljubljana, Šuštarji - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno, Maroltovke - pevke Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, Vaški pubi z Nušo in Zalo - Kulturno prosvetno društvo Kovač Lija Vuhred in Kranjski furmani - Akademska folklorna skupina Ozara Kranj.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Doživetja narave
Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili Bojana Požarja, na tapeti je bila politika, ki nam skupaj z vplivom na medije, delitvijo denarja in zakonodajnimi predlogi močno kroji življenje. Kaj nam po drugi strani obetajo politiki, ki so stopili na pot oblikovanja novih strank?
Globine
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Komentar tedna
Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.
Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.
Svetovalnica
Naš gost je bil travmatolog Ladislav Kovačič, govorili pa smo o najpogostejših poškodbah ramenskega obroča: od športnih poškodb rotatorne manšete do kalcinacij in obrabe ramenskega sklepa.
Slovencem po svetu in domovini
Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
31. januarja v Sloveniji obeležujemo nacionalni dan brez cigarete. Ob tem so skrb vzbujajoči podatki, da mladi vse pogosteje uporabljajo elektronske cigarete, rjave fuge in nikotinske vrečke, česar včasih nismo poznali. Svetovalca NIJZ, dr. Tomaž Čakš in Helena Koprivnikar sta pojasnila posledice na zdravju in možnosti za opustitev nikotina.
Svetovalnica
Naš gost je bil travmatolog Ladislav Kovačič, govorili pa smo o najpogostejših poškodbah ramenskega obroča: od športnih poškodb rotatorne manšete do kalcinacij in obrabe ramenskega sklepa.