Veseli hribček 2024

Drugo nedeljo v juniju je v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem potekalo 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi - v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem. Odlomke s prireditve Veseli hribček, ki sta jo pripravila župnija Bizeljsko in ljudski pevci Bizeljsko, ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

8. 7. 2024
Veseli hribček 2024

Drugo nedeljo v juniju je v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem potekalo 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi - v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem. Odlomke s prireditve Veseli hribček, ki sta jo pripravila župnija Bizeljsko in ljudski pevci Bizeljsko, ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|8. 7. 2024
Veseli hribček 2024

Drugo nedeljo v juniju je v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem potekalo 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi - v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem. Odlomke s prireditve Veseli hribček, ki sta jo pripravila župnija Bizeljsko in ljudski pevci Bizeljsko, ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 7. 2024
Napev – Odsev z Gorenjske

11. aprila je v Kulturnem domu Predoslje potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje in lanskoletne prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

Napev – Odsev z Gorenjske

11. aprila je v Kulturnem domu Predoslje potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje in lanskoletne prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev – Odsev z Gorenjske

11. aprila je v Kulturnem domu Predoslje potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje in lanskoletne prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|22. 7. 2024
Napev – Odsev z Gorenjske

11. aprila je v Kulturnem domu Predoslje potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje in lanskoletne prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 7. 2024
Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|15. 7. 2024
Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 7. 2024
Ljudske pevke Žejno pesem druži že 20 let

Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

Ljudske pevke Žejno pesem druži že 20 let

Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudske pevke Žejno pesem druži že 20 let

Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|1. 7. 2024
Ljudske pevke Žejno pesem druži že 20 let

Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 6. 2024
Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|24. 6. 2024
Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 6. 2024
Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|17. 6. 2024
Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 6. 2024
Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|10. 6. 2024
Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 6. 2024
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

VEČ ...|3. 6. 2024
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Duhovna misel

VEČ ...|24. 7. 2024
Nasvet

Člani neke družine so se zbrali na srečanju. Z njimi ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Nasvet

Člani neke družine so se zbrali na srečanju. Z njimi ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. julij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. julij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|23. 7. 2024
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Tadej Sadar

odnosinaravamladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 7. 2024
Na taboru slovenskih otrok pripravili kratke animirane filme

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa

Na taboru slovenskih otrok pripravili kratke animirane filme

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 7. 2024
100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz Rebula

Spominjamo se

VEČ ...|24. 7. 2024
Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 7. 2024
Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 7. 2024
Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

s. Meta Potočnik

vročinavožnjanatikači