Družina Germín

Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

18. 9. 2023
Družina Germín

Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|18. 9. 2023
Družina Germín

Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

VEČ ...|13. 1. 2026
Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

VEČ ...|6. 1. 2026
Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Zveličar se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.

V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

 

Zveličar se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.

V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zveličar se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.

V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

 

VEČ ...|29. 12. 2025
Zveličar se na svet rodi

V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.

V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|15. 12. 2025
Napev – Odsev 2025 (2. del)

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Napev – Odsev 2025«, 1. del

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Napev – Odsev 2025«, 1. del

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev – Odsev 2025«, 1. del

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|8. 12. 2025
Napev – Odsev 2025«, 1. del

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Kje je deželica

21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Kje je deželica

21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kje je deželica

21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|1. 12. 2025
Kje je deželica

21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

VEČ ...|24. 11. 2025
Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
S pevci in godci v Majšperku

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.

S pevci in godci v Majšperku

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

S pevci in godci v Majšperku

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.

VEČ ...|17. 11. 2025
S pevci in godci v Majšperku

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

Blaž Lesnik

romanjeJakobove potiKompostelahojanaravapot

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica - prazniki

Pisati praznike z véliko ali z malo začetnico? To dilemo je v oddaji pojasnil prof. dr. Hotimir Tivadar. 

Velika začetnica - prazniki

Pisati praznike z véliko ali z malo začetnico? To dilemo je v oddaji pojasnil prof. dr. Hotimir Tivadar. 

Marjan Bunič

jezikpravila

Srečanja

VEČ ... |
Zgodba Patricie Sandoval

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

Zgodba Patricie Sandoval

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

Marjana Debevec

splavčistostPatricia SandovalPlanned Parenthood

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Novoletno srečanje v Kobaridu

V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.

Novoletno srečanje v Kobaridu

V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ... |
Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Polonca Sokol

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Novoletno srečanje v Kobaridu

V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.

Novoletno srečanje v Kobaridu

V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ... |
Odlomki iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina, ki jo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Odlomki iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina, ki jo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Vseslovenska razstava jaslic na ogled še do Svečnice

V Starem trgu ob Kolpi je še do svečnice na ogled vseslovenska razstava jaslic. Pod okriljem Društva ljubiteljev jaslic Slovenije je na ogled postavljenih več kot 130 jaslic različnih avtorjev in slogov. Gost oddaje o kulturi je bil domači župnik Jože Pavlakovič, ki obiskovalce razstave sprejema v svoji župniji.

Vseslovenska razstava jaslic na ogled še do Svečnice

V Starem trgu ob Kolpi je še do svečnice na ogled vseslovenska razstava jaslic. Pod okriljem Društva ljubiteljev jaslic Slovenije je na ogled postavljenih več kot 130 jaslic različnih avtorjev in slogov. Gost oddaje o kulturi je bil domači župnik Jože Pavlakovič, ki obiskovalce razstave sprejema v svoji župniji.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostrazstava jaslicvseslovenska razstava jaslicJože Pavlakovič

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Radio Ognjišče Alen Salihović

komentarpolitikavladavolitve