Pustna dediščina Slovenije

Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.


 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

20. 2. 2023
Pustna dediščina Slovenije

Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.


 

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|20. 2. 2023
Pustna dediščina Slovenije

Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|31. 3. 2025
Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

VEČ ...|31. 3. 2025
Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 3. 2025
Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

VEČ ...|24. 3. 2025
Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 3. 2025
Ptički veseli spet prišli so k nam

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke s 13. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, ljudske pevke s Telč, ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka, ljudske pevke Zvončice iz Kočevja in ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne na Dolenjskem.

Ptički veseli spet prišli so k nam

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke s 13. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, ljudske pevke s Telč, ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka, ljudske pevke Zvončice iz Kočevja in ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne na Dolenjskem.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ptički veseli spet prišli so k nam

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke s 13. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, ljudske pevke s Telč, ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka, ljudske pevke Zvončice iz Kočevja in ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne na Dolenjskem.

VEČ ...|17. 3. 2025
Ptički veseli spet prišli so k nam

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je tokrat ponudila odlomke s 13. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga v začetku marca pripravile ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. Poleg njih so nastopili še ljudski godec Janez Pezdirec iz Slamne vasi pri Metliki, ljudske pevke s Telč, ljudski pevci Zarja iz Račne in Čušperka, ljudske pevke Zvončice iz Kočevja in ljudski pevci Vaški zvon iz Prečne na Dolenjskem.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 3. 2025
Ker ta zimski čas že zapušča nas, rožce dvigajo svoj obraz

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Ker ta zimski čas že zapušča nas, rožce dvigajo svoj obraz

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ker ta zimski čas že zapušča nas, rožce dvigajo svoj obraz

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|10. 3. 2025
Ker ta zimski čas že zapušča nas, rožce dvigajo svoj obraz

Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so bodo ženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 3. 2025
Norčavi pust

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.

Norčavi pust

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Norčavi pust

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.

VEČ ...|3. 3. 2025
Norčavi pust

V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Etnološko društvo Markovci, orače iz haloške vasi Strajna, Ponikovske in Zagoriške mačkare, škoromate iz Brkinov in pustjé iz Grgarskih Raven.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 2. 2025
Pevci KED Vrelec

Angelca Čarni, Anica Živko, Danica Kaučič, Anica Potočnik in Jože Rajšp se družijo v pevski skupini Kulturno umetniško društvo Vrelec. Prihajajo iz Benedikta. Skupino, njihovo delovanje, način petja in vsebino raznolik pesemski repertoar smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.

Pevci KED Vrelec

Angelca Čarni, Anica Živko, Danica Kaučič, Anica Potočnik in Jože Rajšp se družijo v pevski skupini Kulturno umetniško društvo Vrelec. Prihajajo iz Benedikta. Skupino, njihovo delovanje, način petja in vsebino raznolik pesemski repertoar smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci KED Vrelec

Angelca Čarni, Anica Živko, Danica Kaučič, Anica Potočnik in Jože Rajšp se družijo v pevski skupini Kulturno umetniško društvo Vrelec. Prihajajo iz Benedikta. Skupino, njihovo delovanje, način petja in vsebino raznolik pesemski repertoar smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|24. 2. 2025
Pevci KED Vrelec

Angelca Čarni, Anica Živko, Danica Kaučič, Anica Potočnik in Jože Rajšp se družijo v pevski skupini Kulturno umetniško društvo Vrelec. Prihajajo iz Benedikta. Skupino, njihovo delovanje, način petja in vsebino raznolik pesemski repertoar smo predstavili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 2. 2025
Oj, ta lübezen

Ljubezen in napevi o ljubezni so se oglašali na večeru »Oj, ta lübezen«, 31. januarja v Beltincih. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem KUD Beltinci in na kateri so nastopili pevska skupina Irmice, duo Béročka, Gančki pevci, Tamburaši KUD Beltinci in Folklorna skupina KUD Beltinci, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Oj, ta lübezen

Ljubezen in napevi o ljubezni so se oglašali na večeru »Oj, ta lübezen«, 31. januarja v Beltincih. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem KUD Beltinci in na kateri so nastopili pevska skupina Irmice, duo Béročka, Gančki pevci, Tamburaši KUD Beltinci in Folklorna skupina KUD Beltinci, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Oj, ta lübezen

Ljubezen in napevi o ljubezni so se oglašali na večeru »Oj, ta lübezen«, 31. januarja v Beltincih. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem KUD Beltinci in na kateri so nastopili pevska skupina Irmice, duo Béročka, Gančki pevci, Tamburaši KUD Beltinci in Folklorna skupina KUD Beltinci, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|17. 2. 2025
Oj, ta lübezen

Ljubezen in napevi o ljubezni so se oglašali na večeru »Oj, ta lübezen«, 31. januarja v Beltincih. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem KUD Beltinci in na kateri so nastopili pevska skupina Irmice, duo Béročka, Gančki pevci, Tamburaši KUD Beltinci in Folklorna skupina KUD Beltinci, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 2. 2025
Pevci in godci v Lancovi vasi

Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov.

Nas pa so sredi januarja povabili na 13. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Pevci in godci v Lancovi vasi

Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov.

Nas pa so sredi januarja povabili na 13. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci in godci v Lancovi vasi

Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov.

Nas pa so sredi januarja povabili na 13. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|10. 2. 2025
Pevci in godci v Lancovi vasi

Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov.

Nas pa so sredi januarja povabili na 13. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 4. 2025
Franci Trstenjak o Radijskem misijonu, predstavitev Ribniškega pasijona

Direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak je pojasnil, zakaj se letošnji Radijski misijon nanaša na vsebino krščanske veroizpovedi ter kakšna sta namen in cilj misijona. O projektu Ribniški pasijon so govorili ribniški kaplan Tadej Pagon, Luka Kljun in Klara Oiclj, spomnili pa smo tudi na slovenske skavte, ki letos praznujejo 35 let delovanja. 

Franci Trstenjak o Radijskem misijonu, predstavitev Ribniškega pasijona

Direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak je pojasnil, zakaj se letošnji Radijski misijon nanaša na vsebino krščanske veroizpovedi ter kakšna sta namen in cilj misijona. O projektu Ribniški pasijon so govorili ribniški kaplan Tadej Pagon, Luka Kljun in Klara Oiclj, spomnili pa smo tudi na slovenske skavte, ki letos praznujejo 35 let delovanja. 

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|6. 4. 2025
Spominjamo se dne 6. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|6. 4. 2025
Smrti se ni treba bati

Slavni japonski samuraj je imel svojo šolo mečevanja. Nekega dne je prišel k njemu v uk mlad človek. Samuraj je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Smrti se ni treba bati

Slavni japonski samuraj je imel svojo šolo mečevanja. Nekega dne je prišel k njemu v uk mlad človek. Samuraj je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|6. 4. 2025
Žalostni del dne 6. 4.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Žalostni del dne 6. 4.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Radio Ognjišče