Zadnjo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Globoko na že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Pripravili so jo tamkajšnji pevci iz Globokega, ki so praznovali 25 let delovanja. Ob jubileju so izdali zbirko ljudskih pesmi, na koncertu pa so z njimi praznovali še Fantje artiški, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi, Kapelski pubje in ljudski pevci Bizeljsko. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Zadnjo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Globoko na že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Pripravili so jo tamkajšnji pevci iz Globokega, ki so praznovali 25 let delovanja. Ob jubileju so izdali zbirko ljudskih pesmi, na koncertu pa so z njimi praznovali še Fantje artiški, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi, Kapelski pubje in ljudski pevci Bizeljsko. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Zadnjo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Globoko na že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Pripravili so jo tamkajšnji pevci iz Globokega, ki so praznovali 25 let delovanja. Ob jubileju so izdali zbirko ljudskih pesmi, na koncertu pa so z njimi praznovali še Fantje artiški, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi, Kapelski pubje in ljudski pevci Bizeljsko. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
18. novembra je v Dolskem potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Ljubljana-okolica. Odlomke s prireditve smo predvajali v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
18. novembra je v Dolskem potekala državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – odsev, ki je namenjena predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Prireditev je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, gostiteljstvo pa je prevzela Območna izpostava Ljubljana-okolica. Odlomke s prireditve smo predvajali v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Konec oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še pevci Folklorne skupine Duplo Pišece, Marjan Dirnbek iz Globokega in Tone Jagodič z Bizeljskega, Dobovski pevci ter pevke Trlce iz Ligojne, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Konec oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še pevci Folklorne skupine Duplo Pišece, Marjan Dirnbek iz Globokega in Tone Jagodič z Bizeljskega, Dobovski pevci ter pevke Trlce iz Ligojne, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila 17. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 26. let pripravljajo sodelavci Glasbeno narodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Marjetka Golež Kaučič, je predstavil ljudsko pesemsko izročilo o živalih.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila 17. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 26. let pripravljajo sodelavci Glasbeno narodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Marjetka Golež Kaučič, je predstavil ljudsko pesemsko izročilo o živalih.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960. Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve prinaša tokratna oddaja.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960. Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve prinaša tokratna oddaja.
Pevci zapojte, godci zagodte
V začetku oktobra je v Kulturnem domu Visoko pri Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo deset pevskih in godčevskih skupin, je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
V začetku oktobra je v Kulturnem domu Visoko pri Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo deset pevskih in godčevskih skupin, je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Pred katoliškim in državnim praznikom v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo oddajo o ljudski glasbi prepletali z mrliškimi in pripovednimi pesmimi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Pred katoliškim in državnim praznikom v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo oddajo o ljudski glasbi prepletali z mrliškimi in pripovednimi pesmimi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah so prvo soboto v oktobru pripravili prireditev, na kateri so prikazali petje ob poroki nekdaj. Odlomke s koncerta Ohcet bo, ki so ga poleg domačinov oblikovali še Vaški fantje z Doln, pevke ljudskih pesmi Kitice iz Markovcev in ljudski godci z Ljubnega, je ponudila tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah so prvo soboto v oktobru pripravili prireditev, na kateri so prikazali petje ob poroki nekdaj. Odlomke s koncerta Ohcet bo, ki so ga poleg domačinov oblikovali še Vaški fantje z Doln, pevke ljudskih pesmi Kitice iz Markovcev in ljudski godci z Ljubnega, je ponudila tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Skupina Zarja iz Račne pri Grosuplju je bila ustanovljena leta 1997 iz potrebe po ljudskem petju znotraj domače folklorne skupine. Že tistega leta so pevci začeli z zbiranjem in zapisovanjem ljudskih pesmi v domačem kraju ter ožji in širši okolici Dolenjske. Letos skupina Zarja obeležuje 25 let organiziranega delovanja. Ob tej priložnosti je v začetku oktobra pripravila že 25. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Fantje po polj gredo. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Skupina Zarja iz Račne pri Grosuplju je bila ustanovljena leta 1997 iz potrebe po ljudskem petju znotraj domače folklorne skupine. Že tistega leta so pevci začeli z zbiranjem in zapisovanjem ljudskih pesmi v domačem kraju ter ožji in širši okolici Dolenjske. Letos skupina Zarja obeležuje 25 let organiziranega delovanja. Ob tej priložnosti je v začetku oktobra pripravila že 25. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Fantje po polj gredo. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Sol in luč
Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Duhovna misel
Takrat je Jozue govoril pred Gospodom … in rekel vpričo Izraela: “Sonce, ustavi se pri Gibeonu, in mesec v dolini ajalonski (Jozue 10, 12).
Globine
V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc.
Naš pogled
Veseli december je tu! Lučke gorijo, kuhančki dišijo in mestne ulice je ob množicah preplavila tudi osladna božična glasba. Da ne omenjam božičnih popustov! Skratka, dočakali smo raj na zemlji. In to za ves mesec!
Kulturni utrinki
Komentar Časnik.si
Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Življenje išče pot
V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V okviru letošnjih Lombergarjevih dnevov Kmetijsko gozdarski zavod Maribor jutri vabi na 18. sadjarski posvet z mednarodno udeležbo. Med drugim bo govora o pripravkih za blažitev termičnega in svetlobnega stresa in tudi zatiranju krvave uši ter uporabe giberelinske kisline v nasadih jabolk.