Popotovanje s tamburaši Borovnica
Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
17. 6. 2019
Popotovanje s tamburaši Borovnica
Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|17. 6. 2019
Popotovanje s tamburaši Borovnica
Tamburaštvo ima v Borovnici že dolgoletno tradicijo, le da je bilo vmes prekinjeno. Tamburaša skupina Borovnica v novi zasedbi deluje od junija lani. 18. maja letos pa se je skupina že predstavila s prvim letnim koncertom. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|1. 6. 2020
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
VEČ ...|1. 6. 2020
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
VEČ ...|25. 5. 2020
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
VEČ ...|25. 5. 2020
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
VEČ ...|18. 5. 2020
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|18. 5. 2020
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|11. 5. 2020
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
VEČ ...|11. 5. 2020
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
VEČ ...|27. 4. 2020
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
VEČ ...|27. 4. 2020
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
VEČ ...|20. 4. 2020
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
VEČ ...|20. 4. 2020
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
VEČ ...|13. 4. 2020
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
VEČ ...|13. 4. 2020
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
VEČ ...|6. 4. 2020
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|6. 4. 2020
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|23. 3. 2020
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
VEČ ...|23. 3. 2020
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
VEČ ...|16. 3. 2020
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|16. 3. 2020
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|9. 3. 2020
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|9. 3. 2020
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|2. 3. 2020
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|2. 3. 2020
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|24. 2. 2020
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
VEČ ...|24. 2. 2020
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
VEČ ...|17. 2. 2020
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|17. 2. 2020
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|10. 2. 2020
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
VEČ ...|10. 2. 2020
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
VEČ ...|27. 1. 2020
Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.
Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.
Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.
VEČ ...|27. 1. 2020
Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.
VEČ ...|20. 1. 2020
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|20. 1. 2020
VEČ ...|13. 1. 2020
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.
VEČ ...|13. 1. 2020
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.
VEČ ...|6. 1. 2020
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
VEČ ...|6. 1. 2020
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
VEČ ...|30. 12. 2019
Božji nam je rojen sin
Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.
Božji nam je rojen sin
Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.
Božji nam je rojen sin
Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.
VEČ ...|30. 12. 2019
Božji nam je rojen sin
Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.
VEČ ...|23. 12. 2019
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|23. 12. 2019
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|16. 12. 2019
Ribniški fantje
Iz Ribnice na Pohorju prihajajo Ribniški fantje, ki delujejo v okviru KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju. Skupino sestavlja pet pevcev, ki so dejavni v različnih pevskih zasedbah v domačem kraju, enajsto leto pa se družijo ob petju ljudskih pesmi. Ribniški fantje so bili gosteje tokratne oddaje.
Ribniški fantje
Iz Ribnice na Pohorju prihajajo Ribniški fantje, ki delujejo v okviru KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju. Skupino sestavlja pet pevcev, ki so dejavni v različnih pevskih zasedbah v domačem kraju, enajsto leto pa se družijo ob petju ljudskih pesmi. Ribniški fantje so bili gosteje tokratne oddaje.
Ribniški fantje
Iz Ribnice na Pohorju prihajajo Ribniški fantje, ki delujejo v okviru KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju. Skupino sestavlja pet pevcev, ki so dejavni v različnih pevskih zasedbah v domačem kraju, enajsto leto pa se družijo ob petju ljudskih pesmi. Ribniški fantje so bili gosteje tokratne oddaje.
VEČ ...|16. 12. 2019
Ribniški fantje
Iz Ribnice na Pohorju prihajajo Ribniški fantje, ki delujejo v okviru KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju. Skupino sestavlja pet pevcev, ki so dejavni v različnih pevskih zasedbah v domačem kraju, enajsto leto pa se družijo ob petju ljudskih pesmi. Ribniški fantje so bili gosteje tokratne oddaje.
VEČ ...|9. 12. 2019
Napev – odsev 2019
Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Napev – odsev 2019
Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Napev – odsev 2019
Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|9. 12. 2019
Napev – odsev 2019
Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|2. 12. 2019
Tanko, tolsto in debelo
Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.
Tanko, tolsto in debelo
Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.
Tanko, tolsto in debelo
Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.
VEČ ...|2. 12. 2019
Tanko, tolsto in debelo
Prva decembrska oddaja o ljudski glasbi je prinesla posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki se je odvila konec oktobra v Ljubljani. Na večeru z naslovom Tanko, tolsto in debelo je bilo mogoče slišati vse te glasove: torej od visokih do nizkih, a posebna pozornost je bila namenjena dvema, ki izstopata v najvišji legi. To je tako imenovano petje na tretjo in na četrto.
VEČ ...|25. 11. 2019
Mazurke, marši, valčki, polke
Tokratno, nekoliko krajšo oddajo, sta oblikovali dve godčevski skupini, družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in godci Rezjanab sasiedi iz Tolmina. Poslušali smo mazurke, marše, zibenšrite, štajeriše, valčke in polke.
Mazurke, marši, valčki, polke
Tokratno, nekoliko krajšo oddajo, sta oblikovali dve godčevski skupini, družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in godci Rezjanab sasiedi iz Tolmina. Poslušali smo mazurke, marše, zibenšrite, štajeriše, valčke in polke.
Mazurke, marši, valčki, polke
Tokratno, nekoliko krajšo oddajo, sta oblikovali dve godčevski skupini, družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in godci Rezjanab sasiedi iz Tolmina. Poslušali smo mazurke, marše, zibenšrite, štajeriše, valčke in polke.
VEČ ...|25. 11. 2019
Mazurke, marši, valčki, polke
Tokratno, nekoliko krajšo oddajo, sta oblikovali dve godčevski skupini, družinski trio Volk folk iz Ilirske Bistrice in godci Rezjanab sasiedi iz Tolmina. Poslušali smo mazurke, marše, zibenšrite, štajeriše, valčke in polke.
VEČ ...|18. 11. 2019
Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.
Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.
Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.
VEČ ...|18. 11. 2019
Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.
VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|4. 11. 2019
»Skup se snidemo, dobre volje smo in veselo zapojemo«
Prva novembrska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je ponudila odlomke z 22. prireditve Fantje po polj gredo, ki so jo sredi oktobra pripravili domači pevci in godci iz Račne in Čušperka pri Grosuplju.
»Skup se snidemo, dobre volje smo in veselo zapojemo«
Prva novembrska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je ponudila odlomke z 22. prireditve Fantje po polj gredo, ki so jo sredi oktobra pripravili domači pevci in godci iz Račne in Čušperka pri Grosuplju.
»Skup se snidemo, dobre volje smo in veselo zapojemo«
Prva novembrska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je ponudila odlomke z 22. prireditve Fantje po polj gredo, ki so jo sredi oktobra pripravili domači pevci in godci iz Račne in Čušperka pri Grosuplju.
VEČ ...|4. 11. 2019
»Skup se snidemo, dobre volje smo in veselo zapojemo«
Prva novembrska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je ponudila odlomke z 22. prireditve Fantje po polj gredo, ki so jo sredi oktobra pripravili domači pevci in godci iz Račne in Čušperka pri Grosuplju.
VEČ ...|28. 10. 2019
»Nobene svete maše brez vinca brane ni«
Tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je prinesla odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga 12. oktobra pripravile ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika.
»Nobene svete maše brez vinca brane ni«
Tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je prinesla odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga 12. oktobra pripravile ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika.
»Nobene svete maše brez vinca brane ni«
Tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je prinesla odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga 12. oktobra pripravile ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika.
VEČ ...|28. 10. 2019
»Nobene svete maše brez vinca brane ni«
Tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je prinesla odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki so ga 12. oktobra pripravile ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika.
VEČ ...|21. 10. 2019
Stare ohcetne viže
V tokratni oddaji smo predstavili zgoščenko starih ohcetnih viž, ki so jih zvočno dokumentirali godci s Tajne. O godcih, svatbenih vižah in zgoščenki sem je avtorica oddaje pogovarjala s Francem Koširjem iz vasi Tajna blizu Koritnega na Pohorju.
Stare ohcetne viže
V tokratni oddaji smo predstavili zgoščenko starih ohcetnih viž, ki so jih zvočno dokumentirali godci s Tajne. O godcih, svatbenih vižah in zgoščenki sem je avtorica oddaje pogovarjala s Francem Koširjem iz vasi Tajna blizu Koritnega na Pohorju.
Stare ohcetne viže
V tokratni oddaji smo predstavili zgoščenko starih ohcetnih viž, ki so jih zvočno dokumentirali godci s Tajne. O godcih, svatbenih vižah in zgoščenki sem je avtorica oddaje pogovarjala s Francem Koširjem iz vasi Tajna blizu Koritnega na Pohorju.
VEČ ...|21. 10. 2019
Stare ohcetne viže
V tokratni oddaji smo predstavili zgoščenko starih ohcetnih viž, ki so jih zvočno dokumentirali godci s Tajne. O godcih, svatbenih vižah in zgoščenki sem je avtorica oddaje pogovarjala s Francem Koširjem iz vasi Tajna blizu Koritnega na Pohorju.
VEČ ...|14. 10. 2019
70 let Zagoriških fantov
Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.
70 let Zagoriških fantov
Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.
70 let Zagoriških fantov
Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|14. 10. 2019
70 let Zagoriških fantov
Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|7. 10. 2019
Jaz sem gorman imenvan
Trlce, skupina pevk ljudskih pesmi iz Ligojne, ki je prepoznavna po triglasnem petju in pražnjih kostumih z obrobja Ljubljanskega barja ter ljudski pevci iz Šentruperta nad Laškim, ki jim daje pečat mehak glas naprej, odprt, nekoliko oster glas čez, ki ju podkrepi še globok bas, sta oblikovali prvo oktobrsko oddajo.
Jaz sem gorman imenvan
Trlce, skupina pevk ljudskih pesmi iz Ligojne, ki je prepoznavna po triglasnem petju in pražnjih kostumih z obrobja Ljubljanskega barja ter ljudski pevci iz Šentruperta nad Laškim, ki jim daje pečat mehak glas naprej, odprt, nekoliko oster glas čez, ki ju podkrepi še globok bas, sta oblikovali prvo oktobrsko oddajo.
Jaz sem gorman imenvan
Trlce, skupina pevk ljudskih pesmi iz Ligojne, ki je prepoznavna po triglasnem petju in pražnjih kostumih z obrobja Ljubljanskega barja ter ljudski pevci iz Šentruperta nad Laškim, ki jim daje pečat mehak glas naprej, odprt, nekoliko oster glas čez, ki ju podkrepi še globok bas, sta oblikovali prvo oktobrsko oddajo.
VEČ ...|7. 10. 2019
Jaz sem gorman imenvan
Trlce, skupina pevk ljudskih pesmi iz Ligojne, ki je prepoznavna po triglasnem petju in pražnjih kostumih z obrobja Ljubljanskega barja ter ljudski pevci iz Šentruperta nad Laškim, ki jim daje pečat mehak glas naprej, odprt, nekoliko oster glas čez, ki ju podkrepi še globok bas, sta oblikovali prvo oktobrsko oddajo.
VEČ ...|30. 9. 2019
Zakonca Donko iz Gornje Bistrice
Tokratna oddaja je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Gostili smo zakonca Olgo in Antona Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Pesem in vera sta vodili njunega življenja in oboje sta še s posebno narodno zavestjo ohranjala v letih, ki sta jih preživela v tujini. Že nekaj časa pa s svojim blagozvočnim petjem razveseljujeta poslušalce na različnih prireditvah in koncertnih odrih po različnih krajih Slovenije.
Zakonca Donko iz Gornje Bistrice
Tokratna oddaja je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Gostili smo zakonca Olgo in Antona Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Pesem in vera sta vodili njunega življenja in oboje sta še s posebno narodno zavestjo ohranjala v letih, ki sta jih preživela v tujini. Že nekaj časa pa s svojim blagozvočnim petjem razveseljujeta poslušalce na različnih prireditvah in koncertnih odrih po različnih krajih Slovenije.
Zakonca Donko iz Gornje Bistrice
Tokratna oddaja je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Gostili smo zakonca Olgo in Antona Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Pesem in vera sta vodili njunega življenja in oboje sta še s posebno narodno zavestjo ohranjala v letih, ki sta jih preživela v tujini. Že nekaj časa pa s svojim blagozvočnim petjem razveseljujeta poslušalce na različnih prireditvah in koncertnih odrih po različnih krajih Slovenije.
VEČ ...|30. 9. 2019
Zakonca Donko iz Gornje Bistrice
Tokratna oddaja je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Gostili smo zakonca Olgo in Antona Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju. Pesem in vera sta vodili njunega življenja in oboje sta še s posebno narodno zavestjo ohranjala v letih, ki sta jih preživela v tujini. Že nekaj časa pa s svojim blagozvočnim petjem razveseljujeta poslušalce na različnih prireditvah in koncertnih odrih po različnih krajih Slovenije.
VEČ ...|23. 9. 2019
Veseli hribček 2019
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z 8. srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki je prvo nedeljo v septembru, v čast Antonu Martinu Slomšku, potekalo v cerkvi svetega Lovrenca na Bizeljskem.
Veseli hribček 2019
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z 8. srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki je prvo nedeljo v septembru, v čast Antonu Martinu Slomšku, potekalo v cerkvi svetega Lovrenca na Bizeljskem.
Veseli hribček 2019
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z 8. srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki je prvo nedeljo v septembru, v čast Antonu Martinu Slomšku, potekalo v cerkvi svetega Lovrenca na Bizeljskem.
VEČ ...|23. 9. 2019
Veseli hribček 2019
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z 8. srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki je prvo nedeljo v septembru, v čast Antonu Martinu Slomšku, potekalo v cerkvi svetega Lovrenca na Bizeljskem.
VEČ ...|9. 9. 2019
„Odmev s Koritnega nad Oplotnico
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, je prinesla odlomke z 21. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je sredi avgusta potekalo v poznogotski cerkvi svetega Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
„Odmev s Koritnega nad Oplotnico
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, je prinesla odlomke z 21. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je sredi avgusta potekalo v poznogotski cerkvi svetega Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
„Odmev s Koritnega nad Oplotnico
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, je prinesla odlomke z 21. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je sredi avgusta potekalo v poznogotski cerkvi svetega Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
VEČ ...|9. 9. 2019
„Odmev s Koritnega nad Oplotnico
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, je prinesla odlomke z 21. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je sredi avgusta potekalo v poznogotski cerkvi svetega Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
VEČ ...|2. 9. 2019
Ta z drevesa hruške stresa
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
Ta z drevesa hruške stresa
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
Ta z drevesa hruške stresa
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
VEČ ...|2. 9. 2019
Ta z drevesa hruške stresa
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo v oddaji peli in igrali najmlajši. Iz našega arhiva smo izbrali posnetke srečanj z otroki, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Za to so zaslužni njihovi prizadevni mentorji, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
VEČ ...|26. 8. 2019
Rožica na polju raste
Zadnjo avgustovsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali ljudski pevci Prešmentani faloti iz Stoperc, pevke ljudskih pesmi Rožce iz Dolenjskih Toplic in Murnovi godci iz Selške doline.
Rožica na polju raste
Zadnjo avgustovsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali ljudski pevci Prešmentani faloti iz Stoperc, pevke ljudskih pesmi Rožce iz Dolenjskih Toplic in Murnovi godci iz Selške doline.
Rožica na polju raste
Zadnjo avgustovsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali ljudski pevci Prešmentani faloti iz Stoperc, pevke ljudskih pesmi Rožce iz Dolenjskih Toplic in Murnovi godci iz Selške doline.
VEČ ...|26. 8. 2019
Rožica na polju raste
Zadnjo avgustovsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali ljudski pevci Prešmentani faloti iz Stoperc, pevke ljudskih pesmi Rožce iz Dolenjskih Toplic in Murnovi godci iz Selške doline.
VEČ ...|19. 8. 2019
„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.
„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.
„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.
VEČ ...|19. 8. 2019
„Banda svira, banda svira“
Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je sicer že za nami, a smo ga obeležili v tokratni oddaji o ljudski glasbi. Predvajali smo pesmi in viže iz Prekmurja, ki so zvočno dokumentirane na dveh zgoščenkah iz arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani.
VEČ ...|12. 8. 2019
Al mi smo pa romarji, romarce
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane
Al mi smo pa romarji, romarce
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane
Al mi smo pa romarji, romarce
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane
VEČ ...|12. 8. 2019
Al mi smo pa romarji, romarce
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater razodevajo številni napevi o Mariji. Te so pred prihajajočim Marijinim praznikom zapele Mlade pevke AFS France Marolt iz Ljubljane
VEČ ...|5. 8. 2019
Ljubezen večna ustvarja vse
Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Ljubezen večna ustvarja vse
Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Ljubezen večna ustvarja vse
Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|5. 8. 2019
Ljubezen večna ustvarja vse
Tri moške pevske skupine; ljudske pevce s Hajdine, Fante artiške in Fante z vasi iz Škocjana in okolice odlikuje triglasno, počasno in odločno fantovsko petje. Nastopili so v prvi avgustovski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|29. 7. 2019
Travniki so že zeleni
Ljudski pevci Kopači iz Podlehnika, Robnikovi sestri ter godec Ivan Retko iz Konjskega vrha nad Lučami ter pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju so oblikovali zadnjo julijsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Travniki so že zeleni
Ljudski pevci Kopači iz Podlehnika, Robnikovi sestri ter godec Ivan Retko iz Konjskega vrha nad Lučami ter pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju so oblikovali zadnjo julijsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Travniki so že zeleni
Ljudski pevci Kopači iz Podlehnika, Robnikovi sestri ter godec Ivan Retko iz Konjskega vrha nad Lučami ter pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju so oblikovali zadnjo julijsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|29. 7. 2019
Travniki so že zeleni
Ljudski pevci Kopači iz Podlehnika, Robnikovi sestri ter godec Ivan Retko iz Konjskega vrha nad Lučami ter pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju so oblikovali zadnjo julijsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|22. 7. 2019
Pevci in godci iz Borovniške kotline
Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci in godci iz Borovniške kotline
Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci in godci iz Borovniške kotline
Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|22. 7. 2019
Pevci in godci iz Borovniške kotline
Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|15. 7. 2019
Z glasbo v počitnice
Z glasbo v počitnice je naslov koncerta, ki so ga pevke in orkester Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo, skupaj z gosti – Glasbeno šolo Kranj, pripravili sredi junija v cerkvi svetega Petra v Naklem.
Z glasbo v počitnice
Z glasbo v počitnice je naslov koncerta, ki so ga pevke in orkester Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo, skupaj z gosti – Glasbeno šolo Kranj, pripravili sredi junija v cerkvi svetega Petra v Naklem.
Z glasbo v počitnice
Z glasbo v počitnice je naslov koncerta, ki so ga pevke in orkester Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo, skupaj z gosti – Glasbeno šolo Kranj, pripravili sredi junija v cerkvi svetega Petra v Naklem.
VEČ ...|15. 7. 2019
Z glasbo v počitnice
Z glasbo v počitnice je naslov koncerta, ki so ga pevke in orkester Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo, skupaj z gosti – Glasbeno šolo Kranj, pripravili sredi junija v cerkvi svetega Petra v Naklem.
VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
VEČ ...|1. 7. 2019
Pesem o košnji
Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.
Pesem o košnji
Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.
Pesem o košnji
Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.
VEČ ...|1. 7. 2019
Pesem o košnji
Prva julijska oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke s prireditve Pesem ob košnji, ki so jo v začetku junija pripravili Kapelski pubje iz Kapel pri Brežicah skupaj z gosti.
VEČ ...|24. 6. 2019
Prišle so nove novice
Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.
Prišle so nove novice
Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.
Prišle so nove novice
Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|24. 6. 2019
Prišle so nove novice
Pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so zadnji petek v maju v domu krajanov Kovor pripravile koncert, ki so ga naslovile Prišle so nove novice. Odlomke s prireditve, na kateri so se predstavile z vsebinsko raznolikimi pesmimi, ki so jih povezovale zgodbe domačinov, je prinesla zadnja junijska oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|10. 6. 2019
Rožce so cvele, ne cvetejo več
Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.
Rožce so cvele, ne cvetejo več
Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.
Rožce so cvele, ne cvetejo več
Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.
VEČ ...|10. 6. 2019
Rožce so cvele, ne cvetejo več
Zadnji petek v maju se je od zemeljskega življenja poslovila gospa Lojzka Merc, vodja in duša ljudskih pevk Trstenk iz Podlehnika. Upokojena učiteljica z neizmernim čutom za lepoto narave, spoštovanjem dediščine ter zavedanjem, da je pomemben del naše identitete prav slovenska ljudska pesem, je pustila velik pečat. Njej v zahvalo in spomin smo poklonili tokratno oddajo.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Priporočamo
|
Aktualno
Globine
VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu
Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sol in luč
VEČ ...|2. 6. 2020
Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.
Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.
Naš pogled
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih
Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.
Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
Za nasmeh
VEČ ...|5. 6. 2020
Nasmeh je znamenje prijateljstva, dobrote in miru.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
