Rudi Bučar, Ditka in Omar Naber

Kako so čas odpovedovanja koncertov ustvarjalno izkoristili slovenski glasbeniki Rudi Bučar, Ditka in Omar Naber?

16. 10. 2020
Rudi Bučar, Ditka in Omar Naber

Kako so čas odpovedovanja koncertov ustvarjalno izkoristili slovenski glasbeniki Rudi Bučar, Ditka in Omar Naber?

Marjan Bunič

VEČ ...|16. 10. 2020
Rudi Bučar, Ditka in Omar Naber

Kako so čas odpovedovanja koncertov ustvarjalno izkoristili slovenski glasbeniki Rudi Bučar, Ditka in Omar Naber?

Marjan Bunič

glasbapogovorDitkaBučarOmar

Petkov večer

VEČ ... |
Janko Kersnik: Kmetske slike

V hladnem zimskem večeru smo si privoščili literarni izlet v slovensko klasiko. Prisluhnili smo dvema črticama Janka Kersnika, ki ju je objavil v zbirki Kmetske slike: Mačkova očeta in V zemljiški knjigi.

Janko Kersnik: Kmetske slike

V hladnem zimskem večeru smo si privoščili literarni izlet v slovensko klasiko. Prisluhnili smo dvema črticama Janka Kersnika, ki ju je objavil v zbirki Kmetske slike: Mačkova očeta in V zemljiški knjigi.

glasbapogovorliteraturaklasikičrtica

Petkov večer

Janko Kersnik: Kmetske slike

V hladnem zimskem večeru smo si privoščili literarni izlet v slovensko klasiko. Prisluhnili smo dvema črticama Janka Kersnika, ki ju je objavil v zbirki Kmetske slike: Mačkova očeta in V zemljiški knjigi.

VEČ ...|20. 2. 2026
Janko Kersnik: Kmetske slike

V hladnem zimskem večeru smo si privoščili literarni izlet v slovensko klasiko. Prisluhnili smo dvema črticama Janka Kersnika, ki ju je objavil v zbirki Kmetske slike: Mačkova očeta in V zemljiški knjigi.

Marjan Bunič

glasbapogovorliteraturaklasikičrtica

Petkov večer

VEČ ... |
film Exodus 1945: Naša kri

V slovenske kinematografe prihaja težko pričakovani film o človečnosti v času povojnega kaosa Exodus 1945: Naša kri, ki je nastal v produkciji Studia Siposh. Film sledi resnični in zamolčani zgodbi dveh zdravnikov, dr. Janeza Janeža in dr. Valentina Meršola, ki sta maja 1945 s tisoči beguncev v sanitetnem vlaku zapuščala Jugoslavijo in šla z mnogimi skozi nečloveške preizkušnje ter etične dileme. V oddaji so film predstavili producent ter direktor fotografije David Sipoš in igralca Jernej Kuntner in Alenka Tetičkovič.

film Exodus 1945: Naša kri

V slovenske kinematografe prihaja težko pričakovani film o človečnosti v času povojnega kaosa Exodus 1945: Naša kri, ki je nastal v produkciji Studia Siposh. Film sledi resnični in zamolčani zgodbi dveh zdravnikov, dr. Janeza Janeža in dr. Valentina Meršola, ki sta maja 1945 s tisoči beguncev v sanitetnem vlaku zapuščala Jugoslavijo in šla z mnogimi skozi nečloveške preizkušnje ter etične dileme. V oddaji so film predstavili producent ter direktor fotografije David Sipoš in igralca Jernej Kuntner in Alenka Tetičkovič.

filmpovojni časčlovečnostetične dileme

Petkov večer

film Exodus 1945: Naša kri

V slovenske kinematografe prihaja težko pričakovani film o človečnosti v času povojnega kaosa Exodus 1945: Naša kri, ki je nastal v produkciji Studia Siposh. Film sledi resnični in zamolčani zgodbi dveh zdravnikov, dr. Janeza Janeža in dr. Valentina Meršola, ki sta maja 1945 s tisoči beguncev v sanitetnem vlaku zapuščala Jugoslavijo in šla z mnogimi skozi nečloveške preizkušnje ter etične dileme. V oddaji so film predstavili producent ter direktor fotografije David Sipoš in igralca Jernej Kuntner in Alenka Tetičkovič.

VEČ ...|13. 2. 2026
film Exodus 1945: Naša kri

V slovenske kinematografe prihaja težko pričakovani film o človečnosti v času povojnega kaosa Exodus 1945: Naša kri, ki je nastal v produkciji Studia Siposh. Film sledi resnični in zamolčani zgodbi dveh zdravnikov, dr. Janeza Janeža in dr. Valentina Meršola, ki sta maja 1945 s tisoči beguncev v sanitetnem vlaku zapuščala Jugoslavijo in šla z mnogimi skozi nečloveške preizkušnje ter etične dileme. V oddaji so film predstavili producent ter direktor fotografije David Sipoš in igralca Jernej Kuntner in Alenka Tetičkovič.

Marjan Bunič

filmpovojni časčlovečnostetične dileme

Petkov večer

VEČ ... |
Samuel Lucas

Gost oddaje je bil odličen pevec Samuel Lucas, ki si je 20 let izkušnje nabiral v tujini. Njegov glas primerjajo z mnogimi velikimi imeni sodobne pop glasbe, on pa pravi, da se po 35 letih na domačih in tujih odrih vedno bolj zaveda, kako garaški je poklic glasbenika in koliko zadovoljstva prinaša. 

Samuel Lucas

Gost oddaje je bil odličen pevec Samuel Lucas, ki si je 20 let izkušnje nabiral v tujini. Njegov glas primerjajo z mnogimi velikimi imeni sodobne pop glasbe, on pa pravi, da se po 35 letih na domačih in tujih odrih vedno bolj zaveda, kako garaški je poklic glasbenika in koliko zadovoljstva prinaša. 

glasbafestivalipevec

Petkov večer

Samuel Lucas

Gost oddaje je bil odličen pevec Samuel Lucas, ki si je 20 let izkušnje nabiral v tujini. Njegov glas primerjajo z mnogimi velikimi imeni sodobne pop glasbe, on pa pravi, da se po 35 letih na domačih in tujih odrih vedno bolj zaveda, kako garaški je poklic glasbenika in koliko zadovoljstva prinaša. 

VEČ ...|6. 2. 2026
Samuel Lucas

Gost oddaje je bil odličen pevec Samuel Lucas, ki si je 20 let izkušnje nabiral v tujini. Njegov glas primerjajo z mnogimi velikimi imeni sodobne pop glasbe, on pa pravi, da se po 35 letih na domačih in tujih odrih vedno bolj zaveda, kako garaški je poklic glasbenika in koliko zadovoljstva prinaša. 

Marjan Bunič

glasbafestivalipevec

Petkov večer

VEČ ... |
Glasbene novosti

V oddaji smo se sprehodili skozi glasbeno ustvarjalnost nekaterih slovenskih zvezdnikov pop glasbe. Svoje novosti so nam predstavili Andrej Šifrer, Aleksander Mežek, Žan Serčič, Jan Plestenjak in Eva Hren. 

Glasbene novosti

V oddaji smo se sprehodili skozi glasbeno ustvarjalnost nekaterih slovenskih zvezdnikov pop glasbe. Svoje novosti so nam predstavili Andrej Šifrer, Aleksander Mežek, Žan Serčič, Jan Plestenjak in Eva Hren. 

glasbanovostikoncerti

Petkov večer

Glasbene novosti

V oddaji smo se sprehodili skozi glasbeno ustvarjalnost nekaterih slovenskih zvezdnikov pop glasbe. Svoje novosti so nam predstavili Andrej Šifrer, Aleksander Mežek, Žan Serčič, Jan Plestenjak in Eva Hren. 

VEČ ...|30. 1. 2026
Glasbene novosti

V oddaji smo se sprehodili skozi glasbeno ustvarjalnost nekaterih slovenskih zvezdnikov pop glasbe. Svoje novosti so nam predstavili Andrej Šifrer, Aleksander Mežek, Žan Serčič, Jan Plestenjak in Eva Hren. 

Marjan Bunič

glasbanovostikoncerti

Petkov večer

VEČ ... |
Glasbene novosti

V oddaji smo se sprehodili skozi glasbeno ustvarjalnost nekaterih slovenskih zvezdnikov pop glasbe. Svoje novosti so nam predstavili Andrej Šifrer, Aleksander Mežek, Žan Serčič, Jan Plestenjak in Eva Hren. 

Glasbene novosti

V oddaji smo se sprehodili skozi glasbeno ustvarjalnost nekaterih slovenskih zvezdnikov pop glasbe. Svoje novosti so nam predstavili Andrej Šifrer, Aleksander Mežek, Žan Serčič, Jan Plestenjak in Eva Hren. 

glasbanovostikoncerti

Petkov večer

Glasbene novosti

V oddaji smo se sprehodili skozi glasbeno ustvarjalnost nekaterih slovenskih zvezdnikov pop glasbe. Svoje novosti so nam predstavili Andrej Šifrer, Aleksander Mežek, Žan Serčič, Jan Plestenjak in Eva Hren. 

VEČ ...|30. 1. 2026
Glasbene novosti

V oddaji smo se sprehodili skozi glasbeno ustvarjalnost nekaterih slovenskih zvezdnikov pop glasbe. Svoje novosti so nam predstavili Andrej Šifrer, Aleksander Mežek, Žan Serčič, Jan Plestenjak in Eva Hren. 

Marjan Bunič

glasbanovostikoncerti

Petkov večer

VEČ ... |
Joker Out

V oddaji smo gostili člane trenutno najbolj vroče, popularne in vplivne glasbene skupine Joker Out. Nace Jordan, Jure Maček, Jan Péteh, Kris Guštin in Bojan Cvjetićanin so povedali, na kaj so v desetih letih delovanja najbolj ponosni, kako promovirajo slovenščino in Slovenijo v tujini, kako vadijo na ‚placu’, kakšen Karneval pripravljajo ob obletnici in še marsikaj.

Joker Out

V oddaji smo gostili člane trenutno najbolj vroče, popularne in vplivne glasbene skupine Joker Out. Nace Jordan, Jure Maček, Jan Péteh, Kris Guštin in Bojan Cvjetićanin so povedali, na kaj so v desetih letih delovanja najbolj ponosni, kako promovirajo slovenščino in Slovenijo v tujini, kako vadijo na ‚placu’, kakšen Karneval pripravljajo ob obletnici in še marsikaj.

glasbapogovorkoncert

Petkov večer

Joker Out

V oddaji smo gostili člane trenutno najbolj vroče, popularne in vplivne glasbene skupine Joker Out. Nace Jordan, Jure Maček, Jan Péteh, Kris Guštin in Bojan Cvjetićanin so povedali, na kaj so v desetih letih delovanja najbolj ponosni, kako promovirajo slovenščino in Slovenijo v tujini, kako vadijo na ‚placu’, kakšen Karneval pripravljajo ob obletnici in še marsikaj.

VEČ ...|23. 1. 2026
Joker Out

V oddaji smo gostili člane trenutno najbolj vroče, popularne in vplivne glasbene skupine Joker Out. Nace Jordan, Jure Maček, Jan Péteh, Kris Guštin in Bojan Cvjetićanin so povedali, na kaj so v desetih letih delovanja najbolj ponosni, kako promovirajo slovenščino in Slovenijo v tujini, kako vadijo na ‚placu’, kakšen Karneval pripravljajo ob obletnici in še marsikaj.

Marjan Bunič

glasbapogovorkoncert

Petkov večer

VEČ ... |
Domen Kljun in Modrijani

V oddaji smo med drugim izvedeli, kako je ime najljubšemu konju Domna Kljuna, kakšen pomemben osebni projekt ga čaka v tem letu in o čem govori njegova nova pesem. Član ansambla Modrijani Franjo Oset pa nam je predstavil letošnjo spektakularno Noč Modrijanov in druge načrte zasedbe v letu 2026.

Domen Kljun in Modrijani

V oddaji smo med drugim izvedeli, kako je ime najljubšemu konju Domna Kljuna, kakšen pomemben osebni projekt ga čaka v tem letu in o čem govori njegova nova pesem. Član ansambla Modrijani Franjo Oset pa nam je predstavil letošnjo spektakularno Noč Modrijanov in druge načrte zasedbe v letu 2026.

glasbapogovorslovenska popevkanarodnozabavna glasba

Petkov večer

Domen Kljun in Modrijani

V oddaji smo med drugim izvedeli, kako je ime najljubšemu konju Domna Kljuna, kakšen pomemben osebni projekt ga čaka v tem letu in o čem govori njegova nova pesem. Član ansambla Modrijani Franjo Oset pa nam je predstavil letošnjo spektakularno Noč Modrijanov in druge načrte zasedbe v letu 2026.

VEČ ...|16. 1. 2026
Domen Kljun in Modrijani

V oddaji smo med drugim izvedeli, kako je ime najljubšemu konju Domna Kljuna, kakšen pomemben osebni projekt ga čaka v tem letu in o čem govori njegova nova pesem. Član ansambla Modrijani Franjo Oset pa nam je predstavil letošnjo spektakularno Noč Modrijanov in druge načrte zasedbe v letu 2026.

Marjan Bunič

glasbapogovorslovenska popevkanarodnozabavna glasba

Petkov večer

VEČ ... |
Božični koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla praznično glasbo. Lahko ste prisluhnili delu tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice in solisti, ki je bil konec leta v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Božični koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla praznično glasbo. Lahko ste prisluhnili delu tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice in solisti, ki je bil konec leta v Cankarjevem domu v Ljubljani.

glasba

Petkov večer

Božični koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla praznično glasbo. Lahko ste prisluhnili delu tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice in solisti, ki je bil konec leta v Cankarjevem domu v Ljubljani.

VEČ ...|9. 1. 2026
Božični koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla praznično glasbo. Lahko ste prisluhnili delu tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice in solisti, ki je bil konec leta v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Marjan Bunič

glasba

Petkov večer

Petkov večer

Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Tadej Sadar

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Svetovalnica

VEČ ... |
Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Jure Sešek

svetovanjeAleš Jelnikarstrešna okna

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče