Is podcast Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa Is podcast
Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Maja Morela

politika življenje

6. 12. 2023
Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Maja Morela

VEČ ...|6. 12. 2023
Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Maja Morela

politikaživljenje

Pogovor o

VEČ ...|21. 2. 2024
O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

politika življenje

Pogovor o

O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

VEČ ...|21. 2. 2024
O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

Tanja Dominko

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|14. 2. 2024
Evtanazija

Gostili smo izvršnega direktorja Koalicije za preprečevanje evtanazije Alexa Schadenberga, ki je Slovenijo obiskal konec januarja. Takrat smo ga tudi povabili v naš studio in ga povprašali o tem, kako se je v Kanadi spremenil odnos do življenja, odkar imajo uzakonjen samoro z medicinsko pomočjo. Povedal nam je, da se število takšnih smrti na leto poveča kar za 30 odstotkov. Medtem ko je zakon najprej veljal za neozdravljivo bolne, zdaj tako življenje končajo tudi številnim invalidom in kroničnim bolnikom, marca pa bodo uzakonili še evtanazijo za psihiatrične bolnike. Kako ljudem, ki se odločajo za končanje življenja pomagajo v omenjeni koaliciji? Prisluhnite oddaji Pogovor o.

Evtanazija

Gostili smo izvršnega direktorja Koalicije za preprečevanje evtanazije Alexa Schadenberga, ki je Slovenijo obiskal konec januarja. Takrat smo ga tudi povabili v naš studio in ga povprašali o tem, kako se je v Kanadi spremenil odnos do življenja, odkar imajo uzakonjen samoro z medicinsko pomočjo. Povedal nam je, da se število takšnih smrti na leto poveča kar za 30 odstotkov. Medtem ko je zakon najprej veljal za neozdravljivo bolne, zdaj tako življenje končajo tudi številnim invalidom in kroničnim bolnikom, marca pa bodo uzakonili še evtanazijo za psihiatrične bolnike. Kako ljudem, ki se odločajo za končanje življenja pomagajo v omenjeni koaliciji? Prisluhnite oddaji Pogovor o.

politika življenje

Pogovor o

Evtanazija

Gostili smo izvršnega direktorja Koalicije za preprečevanje evtanazije Alexa Schadenberga, ki je Slovenijo obiskal konec januarja. Takrat smo ga tudi povabili v naš studio in ga povprašali o tem, kako se je v Kanadi spremenil odnos do življenja, odkar imajo uzakonjen samoro z medicinsko pomočjo. Povedal nam je, da se število takšnih smrti na leto poveča kar za 30 odstotkov. Medtem ko je zakon najprej veljal za neozdravljivo bolne, zdaj tako življenje končajo tudi številnim invalidom in kroničnim bolnikom, marca pa bodo uzakonili še evtanazijo za psihiatrične bolnike. Kako ljudem, ki se odločajo za končanje življenja pomagajo v omenjeni koaliciji? Prisluhnite oddaji Pogovor o.

VEČ ...|14. 2. 2024
Evtanazija

Gostili smo izvršnega direktorja Koalicije za preprečevanje evtanazije Alexa Schadenberga, ki je Slovenijo obiskal konec januarja. Takrat smo ga tudi povabili v naš studio in ga povprašali o tem, kako se je v Kanadi spremenil odnos do življenja, odkar imajo uzakonjen samoro z medicinsko pomočjo. Povedal nam je, da se število takšnih smrti na leto poveča kar za 30 odstotkov. Medtem ko je zakon najprej veljal za neozdravljivo bolne, zdaj tako življenje končajo tudi številnim invalidom in kroničnim bolnikom, marca pa bodo uzakonili še evtanazijo za psihiatrične bolnike. Kako ljudem, ki se odločajo za končanje življenja pomagajo v omenjeni koaliciji? Prisluhnite oddaji Pogovor o.

Marjana Debevec

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|7. 2. 2024
O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

politika življenje kultura umetnost

Pogovor o

O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

VEČ ...|7. 2. 2024
O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

Radio Ognjišče Tone Gorjup

politika življenje kultura umetnost

Pogovor o

VEČ ...|31. 1. 2024
Študij da ali ne?

V oddaji smo se posvetili izbiri karierne poti. Pred nami so informativni dnevi, sledil bo vpis na fakultete. V Sloveniji imamo zelo veliko izobraženih mladih, hkrati pa veliko povpraševanje po kadrih tudi v poklicih, ki ne terjajo fakultetne izobrazbe. Kakšna je trenutna situacija na trgu dela, katera podjetja so prijazna do mladih in kaj ima ponuditi Slovenija na področju fakultet? V oddaji smo gostili ministra za visoko šolstvo dr. Igorja Papiča, slišali pa smo tudi pogovor s predstavnico Gospodarske zbornice Slovenije Petro Sternad.  

Študij da ali ne?

V oddaji smo se posvetili izbiri karierne poti. Pred nami so informativni dnevi, sledil bo vpis na fakultete. V Sloveniji imamo zelo veliko izobraženih mladih, hkrati pa veliko povpraševanje po kadrih tudi v poklicih, ki ne terjajo fakultetne izobrazbe. Kakšna je trenutna situacija na trgu dela, katera podjetja so prijazna do mladih in kaj ima ponuditi Slovenija na področju fakultet? V oddaji smo gostili ministra za visoko šolstvo dr. Igorja Papiča, slišali pa smo tudi pogovor s predstavnico Gospodarske zbornice Slovenije Petro Sternad.  

politika življenje

Pogovor o

Študij da ali ne?

V oddaji smo se posvetili izbiri karierne poti. Pred nami so informativni dnevi, sledil bo vpis na fakultete. V Sloveniji imamo zelo veliko izobraženih mladih, hkrati pa veliko povpraševanje po kadrih tudi v poklicih, ki ne terjajo fakultetne izobrazbe. Kakšna je trenutna situacija na trgu dela, katera podjetja so prijazna do mladih in kaj ima ponuditi Slovenija na področju fakultet? V oddaji smo gostili ministra za visoko šolstvo dr. Igorja Papiča, slišali pa smo tudi pogovor s predstavnico Gospodarske zbornice Slovenije Petro Sternad.  

VEČ ...|31. 1. 2024
Študij da ali ne?

V oddaji smo se posvetili izbiri karierne poti. Pred nami so informativni dnevi, sledil bo vpis na fakultete. V Sloveniji imamo zelo veliko izobraženih mladih, hkrati pa veliko povpraševanje po kadrih tudi v poklicih, ki ne terjajo fakultetne izobrazbe. Kakšna je trenutna situacija na trgu dela, katera podjetja so prijazna do mladih in kaj ima ponuditi Slovenija na področju fakultet? V oddaji smo gostili ministra za visoko šolstvo dr. Igorja Papiča, slišali pa smo tudi pogovor s predstavnico Gospodarske zbornice Slovenije Petro Sternad.  

Tanja Dominko

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|24. 1. 2024
Medijska krajina v Sloveniji in svetu

V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.

Medijska krajina v Sloveniji in svetu

V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.

politika življenje katoliška cerkev mediji novinarstvo demokracija Gaza

Pogovor o

Medijska krajina v Sloveniji in svetu

V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|24. 1. 2024
Medijska krajina v Sloveniji in svetu

V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.

Radio Ognjišče

politika življenje katoliška cerkev mediji novinarstvo demokracija Gaza

Pogovor o

VEČ ...|17. 1. 2024
Se bo konflikt v Gazi razširil?

Spregovorili smo o vojni v Gazi. Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil napad Hamasa, je skupno umrlo že več kot 25 tisoč ljudi, več deset tisoč pa je bilo ranjenih. Humanitarne razmere v omenjeni enklavi so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj. Vse več je tudi ugibanj o širitvi konflikta. Gostje so bili dr. Jelena Juvan, dr. Faris Kočan in dr. Renato Podbersič. 

Se bo konflikt v Gazi razširil?

Spregovorili smo o vojni v Gazi. Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil napad Hamasa, je skupno umrlo že več kot 25 tisoč ljudi, več deset tisoč pa je bilo ranjenih. Humanitarne razmere v omenjeni enklavi so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj. Vse več je tudi ugibanj o širitvi konflikta. Gostje so bili dr. Jelena Juvan, dr. Faris Kočan in dr. Renato Podbersič. 

politika življenje

Pogovor o

Se bo konflikt v Gazi razširil?

Spregovorili smo o vojni v Gazi. Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil napad Hamasa, je skupno umrlo že več kot 25 tisoč ljudi, več deset tisoč pa je bilo ranjenih. Humanitarne razmere v omenjeni enklavi so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj. Vse več je tudi ugibanj o širitvi konflikta. Gostje so bili dr. Jelena Juvan, dr. Faris Kočan in dr. Renato Podbersič. 

VEČ ...|17. 1. 2024
Se bo konflikt v Gazi razširil?

Spregovorili smo o vojni v Gazi. Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil napad Hamasa, je skupno umrlo že več kot 25 tisoč ljudi, več deset tisoč pa je bilo ranjenih. Humanitarne razmere v omenjeni enklavi so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj. Vse več je tudi ugibanj o širitvi konflikta. Gostje so bili dr. Jelena Juvan, dr. Faris Kočan in dr. Renato Podbersič. 

Andrej Šinko

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|10. 1. 2024
Razmere v slovenskem zdravstvu

V oddaji smo pogledali na trenutne razmere v slovenskem zdravstvu, ki ga pretresajo kadrovska podhranjenost, predolge čakalne vrste in odsotnost celovite reforme. Gosta sta bila podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Boštjan Kersnič in v. d. generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje Jasna Humar.

Razmere v slovenskem zdravstvu

V oddaji smo pogledali na trenutne razmere v slovenskem zdravstvu, ki ga pretresajo kadrovska podhranjenost, predolge čakalne vrste in odsotnost celovite reforme. Gosta sta bila podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Boštjan Kersnič in v. d. generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje Jasna Humar.

politika življenje zdravstvo

Pogovor o

Razmere v slovenskem zdravstvu

V oddaji smo pogledali na trenutne razmere v slovenskem zdravstvu, ki ga pretresajo kadrovska podhranjenost, predolge čakalne vrste in odsotnost celovite reforme. Gosta sta bila podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Boštjan Kersnič in v. d. generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje Jasna Humar.

VEČ ...|10. 1. 2024
Razmere v slovenskem zdravstvu

V oddaji smo pogledali na trenutne razmere v slovenskem zdravstvu, ki ga pretresajo kadrovska podhranjenost, predolge čakalne vrste in odsotnost celovite reforme. Gosta sta bila podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Boštjan Kersnič in v. d. generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje Jasna Humar.

Petra Stopar

politika življenje zdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|3. 1. 2024
Pogovori s slovenskimi škofi ordinariji

Ocena minulega leta, napadi na cerkev, odnos z državo in lokalno skupnostjo in načrti za prihodnost so teme na katere so odgovarjali:
predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje,
ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore,
mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl,
murskosoboški škof Peter Štumpf,
celjski škof Maksimilijan Matjaž in
koprski škof Jurij Bizjak.
Vabljeni k poslušanju Pogovora o v podkastu Radia Ognjišče.

Pogovori s slovenskimi škofi ordinariji

Ocena minulega leta, napadi na cerkev, odnos z državo in lokalno skupnostjo in načrti za prihodnost so teme na katere so odgovarjali:
predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje,
ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore,
mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl,
murskosoboški škof Peter Štumpf,
celjski škof Maksimilijan Matjaž in
koprski škof Jurij Bizjak.
Vabljeni k poslušanju Pogovora o v podkastu Radia Ognjišče.

politika življenje Cerkev vera

Pogovor o

Pogovori s slovenskimi škofi ordinariji

Ocena minulega leta, napadi na cerkev, odnos z državo in lokalno skupnostjo in načrti za prihodnost so teme na katere so odgovarjali:
predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje,
ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore,
mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl,
murskosoboški škof Peter Štumpf,
celjski škof Maksimilijan Matjaž in
koprski škof Jurij Bizjak.
Vabljeni k poslušanju Pogovora o v podkastu Radia Ognjišče.

VEČ ...|3. 1. 2024
Pogovori s slovenskimi škofi ordinariji

Ocena minulega leta, napadi na cerkev, odnos z državo in lokalno skupnostjo in načrti za prihodnost so teme na katere so odgovarjali:
predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje,
ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore,
mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl,
murskosoboški škof Peter Štumpf,
celjski škof Maksimilijan Matjaž in
koprski škof Jurij Bizjak.
Vabljeni k poslušanju Pogovora o v podkastu Radia Ognjišče.

Alen Salihović

politika življenje Cerkev vera

Pogovor o

Aktualno v politiki, gospodarstvu in družbi, občasno tudi v Cerkvi - analiziramo in predstavljamo z zanimivimi gosti.

Alen Salihović

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|20. 2. 2024
Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 2. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|26. 2. 2024
Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki