Is podcast
V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.
V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.
V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.
Pogovor o
Na pragu kako resne politične krize je Slovenija, kaj sporočajo centri moči, nas čakajo predčasne volitve in tudi ali je mogoče sodelovanje na desni sredini, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili našemu gostu. Vabljeni k poslušanju.
Pogovor o
Na pragu kako resne politične krize je Slovenija, kaj sporočajo centri moči, nas čakajo predčasne volitve in tudi ali je mogoče sodelovanje na desni sredini, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili našemu gostu. Vabljeni k poslušanju.
Pogovor o
Ali je opozicija sposobna iskrenega sodelovanja, kam nas pelje vlada pod vodstvom Roberta Goloba, nas čakajo predčasne volitve in kako ocenjuje predlog Katedrale Svobode, da bi Slovenija dobila krizno in reformno vlado in kateri bodo osrednji poudarki sobotnega programskega kongresa, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili predsedniku Nove Slovenije. V oddaji je bilo mogoče slišati tudi razmišljanje diplomata dr. Ernesta Petriča na okrogli mizi Katedrale Svobode. Spregovoril je o vojni v Ukrajini in konfliktu na Bližnjem vzhodu in ob tem pozval k iskanju skupnih rešitev tudi v Sloveniji.
Pogovor o
Ali je opozicija sposobna iskrenega sodelovanja, kam nas pelje vlada pod vodstvom Roberta Goloba, nas čakajo predčasne volitve in kako ocenjuje predlog Katedrale Svobode, da bi Slovenija dobila krizno in reformno vlado in kateri bodo osrednji poudarki sobotnega programskega kongresa, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili predsedniku Nove Slovenije. V oddaji je bilo mogoče slišati tudi razmišljanje diplomata dr. Ernesta Petriča na okrogli mizi Katedrale Svobode. Spregovoril je o vojni v Ukrajini in konfliktu na Bližnjem vzhodu in ob tem pozval k iskanju skupnih rešitev tudi v Sloveniji.
Pogovor o
V oddaji smo govorili o vzdrževanju in upravljanju večstanovanjskih stavb, v katerih živi več kot 30 odstotkov prebivalcev Slovenije. Gostje so bili: direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič, predsednik Združenja etažnih lastnikov Slovenije Iko Mirko Mayr in etažni lastnik ter član nadzornega odbora v eni od večstanovanjskih sosesk Boštjan Belčič. Za naš radio sta spregovorila tudi glavni inšpektor na Inšpektoratu RS za stanovanja Boštjan Rus in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.
Pogovor o
V oddaji smo govorili o vzdrževanju in upravljanju večstanovanjskih stavb, v katerih živi več kot 30 odstotkov prebivalcev Slovenije. Gostje so bili: direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič, predsednik Združenja etažnih lastnikov Slovenije Iko Mirko Mayr in etažni lastnik ter član nadzornega odbora v eni od večstanovanjskih sosesk Boštjan Belčič. Za naš radio sta spregovorila tudi glavni inšpektor na Inšpektoratu RS za stanovanja Boštjan Rus in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.
Pogovor o
Smrt je v sodobni družbi tabu tema. Rajši govorimo o mladosti, zdravju, lepoti. Ob tem pa je človek, še posebej v času ostarelosti in bolezni, pogosto osamljen. Še več: pravimo da je osamljenost najhujša bolezen današnjega časa.
Na praznik Vseh svetih smo v oddajo Pogovor o povabili psihoterapevtko Bernardo Ložar in upokojeno medicinsko sestro Snježano Veber, ki je tudi delala v Hospicu. Obe sta imeli priložnost spremljati mnoge ljudi v času bolezni in njihovega odhoda v večnost. Vprašali ju bomo, kaj človek takrat najbolj potrebuje, pa tudi, kako biti blizu svojcem v času bolezni in umiranja.
Zanimalo nas bo, kaj se zgodi v zadnjem obdobju življenja in kakšne priložnosti takrat dobimo za ozdravitev naših medosebnih odnosov in ran iz preteklosti. Je to čas, da odpustimo?
Medtem, ko bi nekateri želeli uzakoniti smrt na zahtevo, se bomo pogovarjali o dragocenosti zadnjega obdobja življenja, pa tudi o pomenu duhovnosti.
Pogovor o
Smrt je v sodobni družbi tabu tema. Rajši govorimo o mladosti, zdravju, lepoti. Ob tem pa je človek, še posebej v času ostarelosti in bolezni, pogosto osamljen. Še več: pravimo da je osamljenost najhujša bolezen današnjega časa.
Na praznik Vseh svetih smo v oddajo Pogovor o povabili psihoterapevtko Bernardo Ložar in upokojeno medicinsko sestro Snježano Veber, ki je tudi delala v Hospicu. Obe sta imeli priložnost spremljati mnoge ljudi v času bolezni in njihovega odhoda v večnost. Vprašali ju bomo, kaj človek takrat najbolj potrebuje, pa tudi, kako biti blizu svojcem v času bolezni in umiranja.
Zanimalo nas bo, kaj se zgodi v zadnjem obdobju življenja in kakšne priložnosti takrat dobimo za ozdravitev naših medosebnih odnosov in ran iz preteklosti. Je to čas, da odpustimo?
Medtem, ko bi nekateri želeli uzakoniti smrt na zahtevo, se bomo pogovarjali o dragocenosti zadnjega obdobja življenja, pa tudi o pomenu duhovnosti.
Pogovor o
Tokratno oddajo smo namenili demografiji in demografskim izzivom 21. stoletja. Zakaj je novo življenje civilizacijska nuja, kakšno je sploh demografsko stanje pri nas, se Evropa res stara in kaj si od demografskega prirastka obeta Indija, ki je po številu prebivalstva prehitela Kitajsko? V studiu sta se nam pridružila pater dr. Mari Osredkar, predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog Teološke fakultete in dr. Matjaž Gams, predavatelj, publicist in sodelavec Inštituta Jožef Štefan.
Pogovor o
Tokratno oddajo smo namenili demografiji in demografskim izzivom 21. stoletja. Zakaj je novo življenje civilizacijska nuja, kakšno je sploh demografsko stanje pri nas, se Evropa res stara in kaj si od demografskega prirastka obeta Indija, ki je po številu prebivalstva prehitela Kitajsko? V studiu sta se nam pridružila pater dr. Mari Osredkar, predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog Teološke fakultete in dr. Matjaž Gams, predavatelj, publicist in sodelavec Inštituta Jožef Štefan.
Pogovor o
V tem tednu je začel veljati predlog sprememb Zakona o verski svobodi, ki ga je Državni zbor sprejel 20. septembra. Ta prinaša dve večji spremembi. Ena od njiju se nanaša na državno kritje prispevkov za socialno, zdravstveno in pokojninsko varnost. Z zakonom je vlada oz. ministrstvo za kulturo kot predlagatelj ukinilo uredbo vlade, sprejeto maja lani, ki je določala 100-odstotno plačilo prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence. Ta delež je po novem znižan in je 60-odstoten. Vlada je s spremembo zakona verskim skupnostim tudi ukinila status splošno koristnih organizacij. Za komentar o tem, za pojasnila o posledicah tovrstnih ukrepov na delovanje verskih skupnosti in pogled na trenuten položaj v državi, smo v tokratno oddajo Pogovor o povabili predstavnike treh večjih verskih skupnosti in vlade. Sogovorniki so bili tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič, nekdanji škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi mag. Geza Filo, vodja urada muftija Islamske skupnosti v RS Haris Muratagić, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo in nekdanji direktor Urada za verske skupnosti Silvester Gabršček ter državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan.
Pogovor o
V tem tednu je začel veljati predlog sprememb Zakona o verski svobodi, ki ga je Državni zbor sprejel 20. septembra. Ta prinaša dve večji spremembi. Ena od njiju se nanaša na državno kritje prispevkov za socialno, zdravstveno in pokojninsko varnost. Z zakonom je vlada oz. ministrstvo za kulturo kot predlagatelj ukinilo uredbo vlade, sprejeto maja lani, ki je določala 100-odstotno plačilo prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence. Ta delež je po novem znižan in je 60-odstoten. Vlada je s spremembo zakona verskim skupnostim tudi ukinila status splošno koristnih organizacij. Za komentar o tem, za pojasnila o posledicah tovrstnih ukrepov na delovanje verskih skupnosti in pogled na trenuten položaj v državi, smo v tokratno oddajo Pogovor o povabili predstavnike treh večjih verskih skupnosti in vlade. Sogovorniki so bili tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič, nekdanji škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi mag. Geza Filo, vodja urada muftija Islamske skupnosti v RS Haris Muratagić, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo in nekdanji direktor Urada za verske skupnosti Silvester Gabršček ter državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan.
Pogovor o
Sodelovali so dr. Milček KOmelj, dr. Andrej Fink, Jana Ozimek in Dragica Mótik iz Društva katoliških pedagogov.
Pogovor o
Sodelovali so dr. Milček KOmelj, dr. Andrej Fink, Jana Ozimek in Dragica Mótik iz Društva katoliških pedagogov.
Pogovor o
Osvetlili smo področja, kjer je ta povezanost najbolj dejavna in tista, kjer bi bilo mogoče storiti več. Vse to pa v luči aktualnih dogajanj in tudi sedanje vlade v Sloveniji, ki je v dobrem letu dni začrtala svojo smer tudi na tem področju.
Pogovor o
Osvetlili smo področja, kjer je ta povezanost najbolj dejavna in tista, kjer bi bilo mogoče storiti več. Vse to pa v luči aktualnih dogajanj in tudi sedanje vlade v Sloveniji, ki je v dobrem letu dni začrtala svojo smer tudi na tem področju.
Aktualno v politiki, gospodarstvu in družbi, občasno tudi v Cerkvi - analiziramo in predstavljamo z zanimivimi gosti.
Za življenje
O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.
Kmetijska oddaja
V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.
Slovencem po svetu in domovini
V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev. Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.
Naš pogled
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Globine
V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc.
Naš pogled
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.