Visoka pesem

Gregorjevo. Ko se ptički ženijo, ko se začne pomlad, ko se kri zbudi, ko se odprejo oči, gleda pa srce.

12. 3. 2025
Visoka pesem

Gregorjevo. Ko se ptički ženijo, ko se začne pomlad, ko se kri zbudi, ko se odprejo oči, gleda pa srce.

Gregor Čušin

VEČ ...|12. 3. 2025
Visoka pesem

Gregorjevo. Ko se ptički ženijo, ko se začne pomlad, ko se kri zbudi, ko se odprejo oči, gleda pa srce.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

glasbapoezija

Otok

V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

VEČ ...|25. 2. 2026
V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

glasbapoezija

Otok

Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

VEČ ...|18. 2. 2026
Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

glasbapoezija

Otok

Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

VEČ ...|11. 2. 2026
Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

glasbapoezija

Otok

V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

VEČ ...|4. 2. 2026
V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

glasbapoezija

Otok

Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

VEČ ...|28. 1. 2026
Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

glasbapoezija

Otok

V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

VEČ ...|21. 1. 2026
V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

glasbapoezija

Otok

Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

VEČ ...|14. 1. 2026
Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

glasbapoezija

Otok

Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

VEČ ...|7. 1. 2026
Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

Otok

OTOK ni oddaja o poeziji in glasbi, temveč je oddaja s poezijo in glasbo. Nič odvečnih besed, le besede poetov … prebrane med akordi prijetne glasbe. Kratek predah za ušesa, srce in duha. OTOK bo nudil kratek postanek sredi življenja, varen privez … da se obnovijo zaloge volje, vere in smisla … S pomočjo pesnikov – prerokov sodobnega časa … bomo gledali zvezde in iskali pravo smer.

Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Nika Mandelj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do resnice, 29. del

Konec romana je srečen, naslov zadnjega poglavja je namreč Moj zakon v Kristusu. 

Pot do resnice, 29. del

Konec romana je srečen, naslov zadnjega poglavja je namreč Moj zakon v Kristusu. 

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ... |
Sandie Shaw, Sergio Endrigo, Gabi Novak, Edvin Fliser

0:01:44_Edvin Fliser - Otroci morja  
0:06:20_Sergio Endrigo - L’arca di Noe  
0:09:46_JOE COCKER & Jennifer Warnes - Up Where We Belong  
0:15:00_Braco Koren - Barbara  
0:17:06_Gabi Novak - Pamtim Samo Sretne Dane  
0:22:28_Roberta Flack - Killing Me Softly  
0:28:05_Meta Malus - Moje Pot  
0:31:02_Sweet People - Belinda  
0:33:23_SANDIE SHAW - PUPPET ON A STRING  
0:36:45_Majda Sepe - Mesečnik Anton  
0:39:56_Freddy Quinn - 5000 Meilen Von Zu Haus’  
0:43:13_VAN MORRISON - HAVE I TOLD YOU LATELY  
0:49:00_ČOBI - Ova tiha noc  
0:54:21_Zdenka Vučkovič - čovik moj  
1:02:33_ALENKA GODEC & NEW SWING QUARTET - ZAHVALA  
1:08:20_ABBA - I HAVE A DREAM  
1:15:07_OLIVIA NEWTON JOHN & JOHN TRAVOLTA - YOU’RE THE ONE THAT WANT  
1:17:48_ROK KOSMAČ - NE POZABI ME TI  
1:21:40_LORETTA GOGGI - Maledetta Primavera  
1:25:46_SEVERINA - GARDELIN  
1:30:33_FRANE MILČINSKI-JEŽEK - MOJ NAROBE SVET 

Sandie Shaw, Sergio Endrigo, Gabi Novak, Edvin Fliser

0:01:44_Edvin Fliser - Otroci morja  
0:06:20_Sergio Endrigo - L’arca di Noe  
0:09:46_JOE COCKER & Jennifer Warnes - Up Where We Belong  
0:15:00_Braco Koren - Barbara  
0:17:06_Gabi Novak - Pamtim Samo Sretne Dane  
0:22:28_Roberta Flack - Killing Me Softly  
0:28:05_Meta Malus - Moje Pot  
0:31:02_Sweet People - Belinda  
0:33:23_SANDIE SHAW - PUPPET ON A STRING  
0:36:45_Majda Sepe - Mesečnik Anton  
0:39:56_Freddy Quinn - 5000 Meilen Von Zu Haus’  
0:43:13_VAN MORRISON - HAVE I TOLD YOU LATELY  
0:49:00_ČOBI - Ova tiha noc  
0:54:21_Zdenka Vučkovič - čovik moj  
1:02:33_ALENKA GODEC & NEW SWING QUARTET - ZAHVALA  
1:08:20_ABBA - I HAVE A DREAM  
1:15:07_OLIVIA NEWTON JOHN & JOHN TRAVOLTA - YOU’RE THE ONE THAT WANT  
1:17:48_ROK KOSMAČ - NE POZABI ME TI  
1:21:40_LORETTA GOGGI - Maledetta Primavera  
1:25:46_SEVERINA - GARDELIN  
1:30:33_FRANE MILČINSKI-JEŽEK - MOJ NAROBE SVET 

Matjaž Merljak Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ... |
Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Nataša Ličen

življenjezdravjeodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan