Tlenje

Tokrat smo brali pesmi Irene Pajnik Beguš iz pesniške zbirke Za vse Ane na vseh vmesnih postajah.

Gregor Čušin

glasbapoezija

23. 10. 2024
Tlenje

Tokrat smo brali pesmi Irene Pajnik Beguš iz pesniške zbirke Za vse Ane na vseh vmesnih postajah.

Gregor Čušin

VEČ ...|23. 10. 2024
Tlenje

Tokrat smo brali pesmi Irene Pajnik Beguš iz pesniške zbirke Za vse Ane na vseh vmesnih postajah.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

glasbapoezija

Otok

Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

VEČ ...|19. 11. 2025
Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

glasbapoezija

Otok

Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

VEČ ...|12. 11. 2025
Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

glasbapoezija

Otok

Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

VEČ ...|5. 11. 2025
Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

glasbapoezija

Otok

Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

VEČ ...|29. 10. 2025
Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

glasbapoezija

Otok

Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

VEČ ...|22. 10. 2025
Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

glasbapoezija

Otok

Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

VEČ ...|15. 10. 2025
Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

glasbapoezija

Otok

Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

VEČ ...|8. 10. 2025
Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Ti si ta zemlja

Tokrat smo se na poseben način spomnili Svete Terezije deteta Jezusa, ki je tudi pesnila. Njene poezije žal še nimamo v slovenskem prevodu, zato smo slišali pesmi iz zbirke Ti si ta zemlja, karmeličanke sestre Agnes oz. Tine Tomc.

Ti si ta zemlja

Tokrat smo se na poseben način spomnili Svete Terezije deteta Jezusa, ki je tudi pesnila. Njene poezije žal še nimamo v slovenskem prevodu, zato smo slišali pesmi iz zbirke Ti si ta zemlja, karmeličanke sestre Agnes oz. Tine Tomc.

glasbapoezija

Otok

Ti si ta zemlja

Tokrat smo se na poseben način spomnili Svete Terezije deteta Jezusa, ki je tudi pesnila. Njene poezije žal še nimamo v slovenskem prevodu, zato smo slišali pesmi iz zbirke Ti si ta zemlja, karmeličanke sestre Agnes oz. Tine Tomc.

VEČ ...|1. 10. 2025
Ti si ta zemlja

Tokrat smo se na poseben način spomnili Svete Terezije deteta Jezusa, ki je tudi pesnila. Njene poezije žal še nimamo v slovenskem prevodu, zato smo slišali pesmi iz zbirke Ti si ta zemlja, karmeličanke sestre Agnes oz. Tine Tomc.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok
OTOK ni oddaja o poeziji in glasbi, temveč je oddaja s poezijo in glasbo. Nič odvečnih besed, le besede poetov … prebrane med akordi prijetne glasbe. Kratek predah za ušesa, srce in duha. OTOK bo nudil kratek postanek sredi življenja, varen privez … da se obnovijo zaloge volje, vere in smisla … S pomočjo pesnikov – prerokov sodobnega časa … bomo gledali zvezde in iskali pravo smer.
Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ... |
Kako opolnomočijo na Slovenski karitas

V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.

Kako opolnomočijo na Slovenski karitas

V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.

Rok Mihevc

življenjeslovenska karitasopolnomočenje

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Komentar tedna

VEČ ... |
Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Duhovna misel

VEČ ... |
Tega ne morem, očka

Ko sta David in njegov oče nekega dne kopala na zelenjavnem vrtu za hišo, sta naletela na večjo skalo. »Morala jo bova prestaviti,« je rekel ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tega ne morem, očka

Ko sta David in njegov oče nekega dne kopala na zelenjavnem vrtu za hišo, sta naletela na večjo skalo. »Morala jo bova prestaviti,« je rekel ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do Resnice, 16. del

Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.

Pot do Resnice, 16. del

Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.

Mateja Subotičanec

knjiga

Via positiva

VEČ ... |
Dr. Edvard Kobal: Ljudje smo sami sebi še vedno največji izziv

Dr. Edvard Kobal je doktor kemijskih znanosti, bil je dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije-osrednje slovenske ustanove zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti, sedaj pa je predsednik uprave omenjene ustanove. V mednarodnem prostoru je mnogo poznanih in priznanih slovenskih strokovnjakov različnih znanosti, šele v zadnjih treh desetletjih smo postali ponosni na številne raziskovalce, ki so »naši ljudje«, in na njihove projekte. Vedno so ga zanimali ljudje slovenskih korenin, ki raziskujejo v tujini in njihova področja raziskovanj. Zato mu gre velika zasluga, da jih je poiskal, vzdrževal stik z njimi, in njih ter njihovo delo predstavljal slovenski javnosti. To je bila podlaga številnih skupnih projektov in povezav.   

Dr. Edvard Kobal: Ljudje smo sami sebi še vedno največji izziv

Dr. Edvard Kobal je doktor kemijskih znanosti, bil je dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije-osrednje slovenske ustanove zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti, sedaj pa je predsednik uprave omenjene ustanove. V mednarodnem prostoru je mnogo poznanih in priznanih slovenskih strokovnjakov različnih znanosti, šele v zadnjih treh desetletjih smo postali ponosni na številne raziskovalce, ki so »naši ljudje«, in na njihove projekte. Vedno so ga zanimali ljudje slovenskih korenin, ki raziskujejo v tujini in njihova področja raziskovanj. Zato mu gre velika zasluga, da jih je poiskal, vzdrževal stik z njimi, in njih ter njihovo delo predstavljal slovenski javnosti. To je bila podlaga številnih skupnih projektov in povezav.   

Nataša Ličen

družbaznanostizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Katoliška akcija praznuje 60-letnico

V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.

Katoliška akcija praznuje 60-letnico

V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev