Tlenje

Tokrat smo brali pesmi Irene Pajnik Beguš iz pesniške zbirke Za vse Ane na vseh vmesnih postajah.

23. 10. 2024
Tlenje

Tokrat smo brali pesmi Irene Pajnik Beguš iz pesniške zbirke Za vse Ane na vseh vmesnih postajah.

Gregor Čušin

VEČ ...|23. 10. 2024
Tlenje

Tokrat smo brali pesmi Irene Pajnik Beguš iz pesniške zbirke Za vse Ane na vseh vmesnih postajah.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

glasbapoezija

Otok

V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

VEČ ...|25. 2. 2026
V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

glasbapoezija

Otok

Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

VEČ ...|18. 2. 2026
Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

glasbapoezija

Otok

Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

VEČ ...|11. 2. 2026
Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

glasbapoezija

Otok

V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

VEČ ...|4. 2. 2026
V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

glasbapoezija

Otok

Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

VEČ ...|28. 1. 2026
Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

glasbapoezija

Otok

V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

VEČ ...|21. 1. 2026
V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

glasbapoezija

Otok

Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

VEČ ...|14. 1. 2026
Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

glasbapoezija

Otok

Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

VEČ ...|7. 1. 2026
Dnevi tedna

V novo leto smo vstopili s poezijo poljskega pesnika Piotra Sommerja.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

Otok

OTOK ni oddaja o poeziji in glasbi, temveč je oddaja s poezijo in glasbo. Nič odvečnih besed, le besede poetov … prebrane med akordi prijetne glasbe. Kratek predah za ušesa, srce in duha. OTOK bo nudil kratek postanek sredi življenja, varen privez … da se obnovijo zaloge volje, vere in smisla … S pomočjo pesnikov – prerokov sodobnega časa … bomo gledali zvezde in iskali pravo smer.

Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Via positiva

VEČ ... |
Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Nataša Ličen

življenjezdravjeodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ... |
ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

Jože Bartolj

kulturaGrubarjeva palačaZVKDSFrance PodrekarŠpanski borciLjubljanska ringarajaMaroltovo srečanjeNapev odsev

Komentar Družina

VEČ ... |
Bogomir Štefanič: Solze in upanje

Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.

Bogomir Štefanič: Solze in upanje

Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.

Bogomir Štefanič

komentar